Materinski dom Maribor: Kjer mamice najdejo mir in varnost

Prijateljici sem se zaupala in mi je svetovala, naj odidem v materinski dom ... Tu sem dobila mir, varnost. Najbolj si želim, da bi dobila službo in se osamosvojila, začela čisto na novo. Nočem, da bi moj otrok živel tako, kot sem jaz," pravi mlada ženska. Je ena od petih, ki ta hip živijo v mariborskem materinskem domu. Izhaja iz tako imenovane neurejene družine. "In zgodba se kar ponavlja ... Hočem to presekati. Hočem, da bo moj otrok živel drugače. Zato sem poklicala v materinski dom." Je bila odločitev težka? "Ja, a je bilo treba zbrati pogum. Nisem želela, da se to dogaja še naprej."
Pogovarjamo se v kuhinji materinskega doma, medtem ko ena od njih peče palačinke. Otroškega živžava ni, ker so otroci v vrtcu oziroma šoli. Ženske so redkobesedne pri razkrivanju svojih življenjskih zgodb - ne želijo, da bi jih partnerji in okolica prepoznali. Zgovorne postanejo, ko govorijo o tem, kako jim je zdaj, kaj dobijo v materinskem domu: počutijo se varno, sprejeto, dobijo podporo, pomoč "pri vsem", lahko v miru razmislijo, kako naprej, pravijo.

Praktično vedno so zasedeni

V Materinskem domu Maribor, ki je bil ustanovljen leta 2003, je doslej bivalo 493 žensk in otrok. Lani denimo je bilo sprejetih 19 žensk in 21 otrok. "V materinski dom lahko sprejmemo sedem mamic z otroki in še dve ženski z otroki v stanovanje, ki ga tudi imamo. Trenutno je v stanovanju ena mamica z otroki, v domu pa imamo pet žensk in nekaj otrok. A ne bo dolgo tako - takoj ko nas ena od uporabnic zapusti, se pokaže potreba po novem sprejemu. Tudi zdaj je tako: že danes imamo razgovor za morebitni sprejem mamice z otroki - včeraj smo za to dobili klic s centra za socialno delo, čez par dni pa je razgovor še z drugo mamico, ki ima majhnega otroka in nas je poklicala sama. V obeh primerih gre po prvih informacijah za psihično nasilje, konflikte v družini. To je tudi razlika med materinskim domom in varno hišo: v materinskem domu sprejemamo uporabnice v primerih, ko ne gre za akutno fizično nasilje; ko gre za akutno nasilje, je ženska nameščena v varno hišo," razlaga Mirjana Drofenik, vodja Materinskega doma Maribor.

Povprečno ostanejo pol leta

Mamice z otroki, nosečnice in posameznice od 18. leta dalje (tudi upokojenke so med njimi) so v materinski dom največkrat sprejete zaradi ekonomsko-socialnih stisk in psihičnega nasilja, nekatere ženske (večinoma izhajajo iz drugih okolij) pa zato, ker po razvezi ali razpadu partnerske zveze nimajo kam, saj ostanejo povsem same, brez socialne mreže, nimajo družinskih in drugih vezi. Povprečno v materinskem domu preživijo pol leta. "Šest mesecev je pri večini tisti čas, ko se že vzpostavi določena stabilnost, se uredijo odnosi z bivšim partnerjem in stiki, vključno s finančno platjo," pravi Drofenikova.Po odhodu iz materinskega doma večina najame stanovanje preko oglasov ali agencij, praviloma se prijavijo na razpis za občinsko stanovanje (lani ga je dobila ena). Nekatere pa se vrnejo domov - ene k staršem, druge k partnerjem. "Tiste, ki potrebujejo podporo v vsakdanjem življenju tudi po odhodu iz materinskega doma, se lahko vključijo v našo svetovalnico za žrtve nasilja. Nekatere ohranijo stik s svetovalko na centru za socialno delo. Zgodi pa se tudi, da se čez določen čas vrnejo v materinski dom."

Da se postavijo na svoje noge

Kako jim v materinskem domu sploh pomagajo? "Z vsako žensko delamo individualno, imamo tudi skupinske razgovore, enkrat tedensko pa je še hišni sestanek uporabnic, na katerem rešujejo vsakodnevne zaplete in planiramo za naprej," pravi Drofenikova. Za vsako posebej se naredi individualni načrt. Največ podpore in pomoči potrebujejo zaradi doživljanja nasilja in s tem povezanih stisk ter pri urejanju zadev na sodišču ob razvezi, še posebno pri urejanju stikov z otroki.