(MB-TEDEN) Sram vas je lahko, župani

Premalo je najboljša ocena, ki opiše investicijsko vzdrževanje osnovnih šol v Mariboru. Premalo denarja glede na potrebe. V nekem trenutku je prekipelo tudi ravnateljem in to se je zgodilo tokrat pri OŠ Tabor I, ko ravnateljica več ni videla drugega izhoda, kot da na problem šole, na katerega opozarja s številnimi dopisi - za nekaj fasciklov se jih je nabralo -, opozori še preko medijev. Ponovno! Že pred štirimi leti smo pisali o dotrajanosti osnovnih šol, tudi OŠ Tabor I smo takrat izpostavili z istimi problemi. Od takrat je šola dobila novo kuhinjo, za kar je občina namenila dobrega pol milijona. Grozilo je namreč, da v tretji največji šoli v Mariboru ne bodo smeli več kuhati in bi 600 učencem le še delili drugje pripravljene obroke.

Občina ima sedaj, tako odgovarjajo, v proračunu planiranih 1,8 milijona evrov za energetsko sanacijo OŠ Tabor I, a z opombo, da bo to mogoče realizirati v letih 2022 in 2023 samo v primeru odobrenega sofinanciranja s strani ministrstva za infrastrukturo, drugače bodo dela oddana v zmanjšanem obsegu. Na občini pravijo, da se zavedajo, da so šole stare in potrebne investicijskega denarja. V tem mandatu so ga namenili nekaj šolam: OŠ borcev za severno mejo, OŠ Franceta Prešerna, OŠ Rada Robiča Limbuš in OŠ Franca Rozmana - Staneta. Dejstvo je, da so šole stare in brez vzdrževanja in obnov se problemi kopičijo.

Vsekakor je to problem že leta in se ni začel z mandatom aktualnega župana. Za današnje stanje bi moralo biti več županov sram. Res pa je, da rezanje trakov pri obnovi fasad, zamenjavi radiatorjev, sanaciji vlage, obnovi sanitarij ni ravno običajno, kar pomeni, da ne prinaša veliko političnih točk. A zaposlenim in otrokom, ki v takšnih stavbah preživljajo leta vsak dan več ur, pomeni ogromno. Poleg tega pa tako tudi nastajajo ogromne razlike med osnovnimi šolami v isti občini, kjer izvajajo isti javni izobraževalni program.

Vzdrževanje stavb, v katerih poteka osnovnošolsko izobraževanje, je velik zalogaj za občinske proračune in brez primernega in tudi enostavnejšega državnega sofinanciranja je to izjemno težko. A vsakič znova se potrdijo besede dr. Jerneja Završnika, ki jih je izrekel leta 2017, ko je nova zdravstvena postaja Tezno ponovno izpadla iz občinskega proračuna: "Maribor potrebuje stadion, knjižnico, ceste, šole, vrtce ... Gre za vprašanje postavljanja nekih prioritet in Maribor se mora odločiti, katere prioritete želi oziroma si jih mora sam postaviti." Ta četrtek so občinski svetniki v prvem branju potrdili odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za Urbani center Tezno.

Kljub temu da je bilo v tem mandatu marsikaj postorjenega, tudi župan Arsenovič šol ni postavil prav visoko na prioritetno listo, čeprav je pred štirimi leti obljubljal, da bo povečeval sredstva do stopnje, ki bo zagotovila celovito obnovo šolske infrastrukture. Lani so za investicijsko vzdrževanje namenili dober milijon evrov, a potreb je bilo za 16 milijonov. Številke govorijo torej drugače kot besede.