Dolgo, predolgo je gastronomska destinacija Slovenija čakala, da se je je končno usmilil in jo kot 35. uvrstil na spisek svojih vodnikov po najboljših restavracijah slavni francoski Michelin. Kar nekaj let prej je začel deželico na sončni strani Alp ocenjevati in promovirati prav tako francoski in skoraj tako ugledni, a zaradi bolj demokratičnega pristopa (vključuje tudi manj vrhunske, a zato cenejše in popularnejše lokale, in ne zgolj restavracij, ampak tudi druge gostince in turistične kmetije, ki ponujajo pripravljeno hrano) ne tako prestižni Gault & Millau. In tako so šele pred dobrima dvema letoma (Michelinov vodnik je sicer uradno izšel nekaj mesecev kasneje, zgodaj pomladi 2020, torej že v času epidemije covida-19) uradno podelili prvih šest zvezdic petim slovenskim restavracijam. Med slovenskimi lokali z Michelinovimi zvezdicami ni prav nobene, ki ne bi že prej prejela štirih, torej maksimalnega števila Gault & Millauovih kuharskih kap, torej merila obeh le niso tako zelo različna ...
Po eno od treh možnih Michelinovih zvezdic so predlani prejele Hiša Denk (Kungota, chef Gregor Vračko), Gostilna pri Lojzetu - Dvorec Zemono (Vipava, Tomaž Kavčič), Vila Podvin (Radovljica, Uroš Štefelin), Restavracija Dam (Nova Gorica, Uroš Fakuč) in Restavracija Atelje (Ljubljana, Jorg Zupan) in dve Hiša Franko (Kobarid, Ana Roš). Mimogrede, že kar precej let prej je dobila zvezdico slovenska restavracija La Subida (chef Joško Sirk) na italijanski strani Goriških Brd. Še več so podelili manj prestižnih priznanj Bib gourmand in Michelinov krožnik, ki pomenijo spodbudo za naprej, ter nekoliko bolj novodobnih zelenih zvezdic, ki sledijo trendu trajnostnega razvoja in zazrtosti v bolj ekološko prihodnost. Zato je bilo še toliko bolj napeto pričakovanje, kako so se Michelinovi inkognito ocenjevalci odločili dve leti kasneje. Rezultate so slovesno razglasili danes v ljubljanskem Cankarjevem domu.
Ker je bilo vmesno obdobje zaznamovano s pandemijo covida-19 in - vsaj v naših krajih - kar dolgim obdobjem lockdowna, ko so bile tudi restavracije po oblastni direktivi (skoraj) povsem zaprte za širšo javnost (pustimo izjeme s poslovnimi dogodki z udeležbo prominentnih gostov, kot so ministri, ki so hočeš, nočeš prikimali restrikcijam, če se že ravno niso aktivno strinjali z njimi), se sicer postavlja logično vprašanje, kaj in kdaj so Michelinovi ocenjevalci sploh ocenjevali. Kot je povedala z največ zvezdicami ovenčana slovenska mojstrica vrhunske kulinarike (bi se dalo reči, da tudi njena prva dama v svetovnem merilu - na pred kratkim objavljenem spisku je pred njo na področju, kjer po utrjeni, čeprav najbrž ne tudi utemeljeni tradiciji izrazito dominirajo moški, je namreč zasedla sedmo mesto; pri njej zaposlena Maša Salopek pa na nekoliko manj seksistični lestvici slaščičarjev in slaščičark celo prvo) Ana Roš, so se v obdobju brez gostov pač bolj posvetili lastnemu izpopolnjevanju in in tudi iskanju kadrovskih okrepitev.
Vrhunska kulinarika je še kako pomembna za turistično prepoznavnost države
Število lokalov z Michelinovimi zvezdicami se je letos povečalo za eno. Dosedanjim, ki so vse obdržale ves zvezdice, se je pridružila restavracija Grič iz Horjula (chef Luka Košir). Malenkost se je povečalo tudi število priporočenih restavracij Michelinovega vodnika po Sloveniji, kar velja za nekakšno čakalnico na prestižne zvezdice. Število lokalov z oznako Bib gourmand, ki označuje izjemno kakovost za sprejemljivo ceno, se je s šest povečalo na sedem, tistih z oznako Michelinov krožnik pa s 37 na 39. Neodvisno od prej omenjenih podeljujejo tudi posebne zelene zvezdice za trajnostno in v bolj zeleno prihodnost usmerjene lokale. Letos se je petim dosedanjim - Krištof, Mihorčič, Za gradom - in tudi z običajnimi zvezdicami ovenčanih Grič in Franko - pridružila še Vila Podvin, ki se prav tako kiti z običajno zvezdico.
Slovenija sicer nima ministrstva za turizem, ima pa ministra za gospodarstvo, ki je bil pred tem zelo uspešen direktor zelo uspešnega turističnega podjetja Terme Olimia. Kako uspešen je kot minister in predsednik stranke SMC, bodo že povedali volivci ob naslednji primerni priložnosti. Ali mu bo uspelo še pravočasno ustanoviti nacionalni turistični holding in se mu doupokojitveno zavihteti na njegov vrh, pa bo odločila politika. A na prireditvah, kot je razglasitev v Michelinov vodnik uvrščenih restavracij, je vsekakor pričakovan in dobrodošel. Tokrat je Zdravko Počivalšek zbrane spomnil na stari (ne le slovenski) pregovor, da gre ljubezen skozi želodec, ter - najbrž iz lastnih izkušenj - poudaril, da se veliki posli med direktorji, lastniki in nasploh šefi gospodarskih družb najlažje in najbolje sklepajo prav ob izborni hrani. Direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak na to ni imela pripomb, je pa posebej poudarila pomen zelene, butične in v prihodnost usmerjene turistične ponudbe, katere pomemben in prepoznaven del je gotovo tudi vrhunska gastronomija.
