V facebook skupnosti Moj Maribor, ki je namenjena predvsem vsebinskim razpravam o mestu in okolici, je novi predlog razdelitve Slovenije na enajst pokrajin sprožil številne odzive. Največ je bilo zapisanega o razdelitvi Štajerske na južno, vzhodno in zahodno Štajersko. Gre sicer za delovni predlog, ki bo prestal še številna usklajevanja, oktobra pa še javno razpravo. A število pokrajin je končno, pravijo pripravljavci predloga. Sodeč po prvih odzivih vsaj štajerske javnosti, bo razprava še burna. Nekaj komentarjev z družbenih omrežij objavljamo tudi v tiskani izdaji.
Tomaž Muršak: "Od samega začetka Slovenije v letu 1991 se Ljubljana trudi raztrgati zgodovinske meje Štajerske ali pa nas Štajerce celo spremeniti v Podravce in Podravke. Ni šans! Vsak Štajerc ve, da je Štajerc, pa če ga hudobna mačeha Ljubljana še tako razčetveri in preimenuje."
Tina Tkavc de Garcia: "Se mi zdi, da bi država z vsemi temi občinami in pokrajinami bila absolutno preveč razdrobljena. Nujno potrebno bi bilo za vsaj 50 odstotkov zreducirati število občin."
Mitja Žnidarič: "Edino smiselno bi bilo morda to našo kuro razdeliti na 11 občin. Pa še to je veliko, za božjo voljo, se zavedate, da ima Slovenija manj prebivalcev kot Dunaj z okolico?"
Darko Ribarič: "Naj zopet uveljavijo pokrajine iz časa Marije Terezije. Vse drugače je intelektualno skropucalo! Žal! Ljudje, spametujmo se že enkrat! Država je revna, pokrajine bodo še revnejše! Hvala za to ponudbo!"
Helena Siebenreich: "Predlagatelji bodo na tem vztrajali, poslanci se dogovorili in sprejeli. Mi se bomo morali še prilagoditi, potem pa še uvesti število občin, kot je število poslancev v parlamentu. Sedeže posameznih ministrstev razporediti po pokrajinah - in mogoče bomo govorili o demokraciji."
Tatjana Frangež: "Kam bomo prišli s takim trganjem? Iz države z dvaindvajset milijoni prebivalcev smo se odcepili v dvomilijonsko državo, za katero so nam obljubljali, da bo cenejša od prejšnje (in mi smo nasedli, čeprav zdrava pamet pove, da je to nemogoče), zdaj pa bi se eni še cepili. Občin je preveč, pa tudi 11 pokrajin najbrž ni smotrno, bi pa s tem zadostili apetitom mestnih občin, da bi te postale sedeži pokrajin."
Aleš Hojnik: "Pogrešam predvsem ekonomski del študije, da so takšne regije samozadostne! Ne poznam, da še kje v svetu obstaja toliko regij na dva milijona prebivalcev! Da pa za osnovo vzameš mestne občine, kjer v nekaterih ne prebiva več kot 16.000 prebivalcev, v tujini je to ravno za kakšen zaselek, se je pa potrebno res vprašati, ali so predlagatelji naredili sploh svoje delo in če je vse skupaj podkrepljeno s kakšnimi ekonomskimi analizami, saj je namen regij razvoj tako imenovane 'periferije' in ne večanje administracije.
Dejstvo je, da z ekonomskega vidika to ne pije vode; osnova bi morala biti, da ima regija vsaj 250.000 prebivalcev, pa še to je malo. Severni sosedje imajo 9 regij, pa jih je cirka 8,8 milijona. Vse skupaj me spominja na primer občin, ko so razglabljali o lokalni samoupravi in na koncu razbili vse skupaj na več kot 200 občin in s tem posredno na stežaj odprli vrata, da smo dobili model Francije, kjer se daleč naokoli najbolj krepi glavno mesto države s primestnimi občinami. Z ekonomskega vidika je to seveda slabo, kar se vidi na primerjavi Francije in Nemčije. Nemci so svojo deželo razbili na tako imenovane die Bundesländer – regije, kot tudi niso vseh inštitucij koncentrirali v glavnem mestu, vendar so jih porazdelili (centralna banka - Frankfurt, ustavno sodišče - Karlsruhe, glavna zgradba Zveznega urada za kriminalistično policijo - Wiesbaden …). Zvezna republika Nemčija je tako v zadnjih 30 letih s svojim ekonomskim in regijskim modelom razvoja ne samo dohitela, ampak tudi prehitela Francoze, in to kljub temu, da so imeli velike težave z vzhodnim delom države po združitvi in preoblikovanju socialističnega modela gospodarstva v tržno."
