Monografija o mariborskih županih, ki bi jo morali obvezno prebrati mestni politiki

Barbara Gavez Volčjak Barbara Gavez Volčjak
04.10.2020 17:32

Monografija o mariborskih županih med letoma 1850 in 1941, ki so jih sodelujoči zgodovinarji opisali kot snovalce sodobnega mesta ob Dravi, je temeljno zgodovinsko delo

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zaradi ukrepov NIJZ je smelo na predstavitev v Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja Maribor le omejeno število gostov.
Sašo Bizjak

Zgolj majhno število povabljenih gostov se je lahko v petek zvečer udeležilo slavnostne predstavitve monografije Mariborski župani 1850-1941, ki jo je s pomočjo Založbe Pivec izdal Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča v Mariboru. Kar 18 mariborskih zgodovinarjev iz tako imenovane mariborske zgodovinske šole je sodelovalo pri večletnem nastajanju temeljnega dela o mestni zgodovini, ki želi predstaviti mestne poglavarje iz omenjenega obdobja kot načrtovalce in soustvarjalce sodobnega mesta ob Dravi.

Kot je bilo poudarjeno v nagovorih, obravnavano obdobje ni bilo izbrano naključno. Funkcija župana je bila tedaj začrtana na novo in zamišljena tako, da v veliko pogledih velja še danes. Z imeni posameznih županov iz tedanjega časa so povezane nekatere zgodovinske prelomnice in najpomembnejši gradbeni in infrastrukturni dosežki, ki zaznamujejo tudi naše današnje poti po mestu. "Predvsem to velja za drugo polovico 19. stoletja, čas avstrijske ustavne dobe, ko sta bila denimo urejena vodovod in električno omrežje, zgrajena stavba Prve gimnazije in današnjega rektorata," je naštel dr. Aleš Maver, skupaj z dr. Darkom Frišem in dr. Matejo Matjašič Friš sourednik monografije. Po Mavrovem mnenju je ustvarjalce monografije vodila želja, da bi kljub časovnemu razponu skoraj stotih let današnji opazovalci dojemali župane iz tega obdobja kot del iste celote in del iste skupne preteklosti mesta. Pregled pa se namenoma zaključi z letom, ki je za mesto pomenilo največjo prelomnico do tedaj in v katerem je bila njegova večkulturnost radikalno postavljena pod vprašaj, je sklenil Aleš Maver.

Oblikovalka dr. Mateja Matjašič Friš je pojasnila, da so skušali pri likovni zasnovi monografije poudariti velik napredek pri razvoju mesta v obravnavanem obdobju od srednjeveške naselbine do urbanega središča. "Za najzahtevnejšo nalogo sta se izkazala iskanje in izbor slikovnega gradiva, ki smo ga pridobili iz različnih zasebnih zbirk, nekatere med njimi so bile doslej celo neznane," je dejala Friševa in obžalovala, da niso mogli objaviti še 200 strani zbranega slikovnega gradiva.

Predsednik Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru dr. Darko Friš, sourednik monografije, odgovoren za njeno vsebinsko zasnovo, je povedal, da so celovitejše raziskave življenja in dela mariborskih županov plod poprejšnjih prispevkov na simpozijih, ki jih društvo pripravlja že 22 let. "Besedila so nastala razmeroma hitro, nekoliko težje je bilo identificirati manj znano slikovno gradivo. Pestilo nas je tudi pomanjkanje denarja, a smo naleteli na posluh na Uradu za kulturo Mestne občine Maribor ter na Agenciji za raziskovalno dejavnost, pomagali pa so nam tudi sponzorji. To je doslej največji projekt našega društva, izsledke pa bi vsekakor želeli predstaviti tudi širši javnosti. Navsezadnje je mogoče v monografiji odkriti številne vzporednice v življenju tedanjih in sedanjih meščanov. Dobro bi bilo, da bi jo prebrali tudi današnji občinski svetniki, saj bi videli, kako je nastajalo mesto in kakšni so bili politični odnosi v tistem času," je sklenil dr. Friš. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta