Na mariborski urgenci pacienta ne bodo več vozili od vrat do vrat

Obisk urgence v UKC Maribor bo v prihodnjih tednih prilagojen gradbišču. Začela se je namreč dogradnja urgentnega centra, ki bo po zaključku pacientom prinesla sodobnejšo obravnavo, kot je bilo zamišljeno ob postavitvi nove urgence leta 2015. Dela, vredna okoli 350.000 evrov, bodo predvidoma zaključili do jeseni. Do tedaj bo na urgenci za tretjino manj prostora, zato bodo razmere za delo težje.

Ključna je preselitev internistične nujne pomoči (INP) na skupno lokacijo, pove dr. Gregor Prosen, vodja urgentnega centra, med sprehodom po s folijami zaščitenih prostorih, ki za začasnimi pregradnimi stenami čakajo na interniste. Lani so del internistike že preselili, a njihovo delo še ni bilo zares vpeto v proces. S temi deli bodo lahko izboljšali ta proces, razlaga. "Tako bomo lahko na enem mestu obravnavali vse paciente, ki potrebujejo nujno pomoč. Njihova obravnava pa se bo končala na enem mestu." S tem uresničujejo idejo, da se stroka zbira okoli bolnika, in ne, da se nujnega pacienta vozi od vrat do vrat. "Za paciente je to ogromen skok v pravo smer. Ljudje bodo na boljšem, manj bo navzkrižnih obravnav," z zadovoljstvom pove predstojnik urgence.

Osem minut ali ena ura na pacienta?

Tudi kadrovsko so se v urgentnem centru nekoliko okrepili. S priselitvijo INP se bo k njim priključilo še nekaj zaposlenih, predvsem so dobrodošle medicinske sestre, ki jih najbolj primanjkuje. Oddali so tudi nov predlog za sistematizacijo delovnih mest za specialiste urgentne medicine, vendar se zavedajo, da jih za zdaj niti na trgu še ni dovolj. Gre namreč za relativno mlado specializacijo. Trenutno je v delo vključenih 16 mladih zdravnikov, ki se urijo v tej smeri, sedem je specialistov. "Za tak center bi jih moralo biti 45 do 50," predstavi Prosen na videz nedosegljive cilje.

Po ZZZS naj bi jih sicer imeli 31, kar bodo najbrž dosegli v nekaj letih. Vendar ta izračun predvideva, da potrebujejo za enega pacienta osem minut, kislo pripomni Prosen, ki v vsakodnevni praksi čuti bistven razkorak med tem in realnostjo, ko se z bolnikom ukvarjajo prej eno uro kot deset minut. "To so večinoma starejši, dementni, slabo pokretni ljudje. Veliko časa gre tudi za razlago svojcem," oriše sliko urgentnega vsakdana.

Korona ni povečala številk

Letno v urgentnem centru pregledajo med 100.000 in 110.000 ljudi. Od tega jih je okoli 35.000 v enoti za hitre preglede oziroma za splošno nujno medicinsko pomoč (SNMP), ki jih opravljajo zdravniki iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Približno 20.000 bolnikov pride na internistično nujno pomoč (INP), okoli 35.000 je poškodb, ostalo so še druge težave, najpogosteje s področja nevrologije in infektov.

​Prosena je presenetilo, da se v koronskem letu številke niso bistveno spremenile. "Te številke so ostale približno enake navkljub covidu. Kar pomeni, da je bilo obolelih veliko več s covidom in manj tistih, ki niso prišli k nam. Je pa logistika tistih s covidom bistveno bolj potratna," poudari Prosen, ki upa, da bo v prihodnje na račun cepljenja covida res manj. Se pa boji, da bo najbrž več tistih s kroničnimi boleznimi, ki eno leto niso bili pregledani in bodo prišli k njim z zapleti.

Ljudje preko urgence tudi iščejo krajše poti, sploh v času korone, ko se je dostopnost do specialistov še nekoliko okrnila. "Ampak urgenca ni poliklinika. Tukaj ni zdravnikov številnih specialnosti, ampak urgentni zdravniki. In v prihodnje bo tega še manj, urgentni center bo tako postajal vedno bolj to, čemur je bil namenjen - center za urgentna stanja. Vodenje kroničnih bolnikov se bo moralo dogajati še bolj na drugih platformah, predvsem pri osebnih zdravnikih. Obisk urgence mora biti predvsem za nepredvidene dogodke," je jasen prvi mož urgence. Razbremenitev urgence bi torej prinesla povečanje števila družinskih zdravnikov na eni strani in na drugi negovalna bolnišnica, ki jo v UKC načrtujejo v prihodnjih letih. Ter zavest ljudi, da prihajajo na urgenco res v nujnih primerih. To so nekoliko zajezili z izdajanjem računov v nenujnih primerih, čemur se sicer želijo čim bolj izogniti. Pa tudi s tem, da so manj nujni, "modri" pacienti podvrženi daljšemu čakanju.

Tako imenovana triaža, s katero ugotavljajo, kaj je s pacientom, in ga na podlagi tega razvrstijo po nujnosti (po barvah od rdeče do modre), je v času covida podvojena. Ko pride pacient na urgenco, ga zdaj zaradi korone najprej pred vhodom v urgentni center izprašajo študenti medicine in zdravstvenih ved. Tisti, ki ne kažejo nobenih znakov, lahko gredo naprej v tako imenovano belo cono. Kdor ima kakršenkoli simptom za covid-19, mora na bris. Takih je večina, sploh starejših in kroničnih bolnikov. Med čakanjem na rezultate testa ljudi seveda pregledajo, a v zaščitni opremi, ki je sploh v toplih mesecih precej neprijetna.

Še dolga pot do konca

Tudi kadrovska organiziranost urgence še ni takšna, kot so si zamislili. Že odkar so zasnovali novo urgenco, so obstajala prizadevanja, da se ves kader organizira pod isto streho - kot rečeno, SNMP oziroma hitre preglede opravljajo zdravniki iz zdravstvenega doma. A tudi po šestih letih organizacija ostaja v rokah dveh institucij, četudi je s strokovnega vidika jasno, kot pove Prosen: "Urgenca mora biti en naoljen stroj za 110.000 potnikov. Dolgoročno je zato edina možna enotna metodologija delovanja." A hitro doda: "Moram pohvaliti dr. Štefana Mallyja in svoje nekdanje sodelavce iz zdravstvenega doma, da skupaj po človeški liniji premagujemo vse te prepreke. Uspešno smo se izognili celjskemu scenariju, kjer so se uspešno pokregali med seboj."

Poleg tega si stroka v prihodnje želi, da bi k urgenci čim prej priključili še pediatrično nujno pomoč, na katero so pri snovanju mreže urgenc po državi pravzaprav pozabili.