Na Štajerskem trenutno največje gradbišče v Sloveniji

Čeprav ne gre za gradnjo nove, ampak poteka nadgradnja obstoječe železniške proge od Pesnice do Šentilja oziroma do državne meje, je dejstvo, da je stara železniška proga v celoti odstranjena in tako železniških tirov in proge med tema dvema krajema ni. Delavci so odstranili vse sledi proge, do zemeljskih temeljev, a gradijo novo, boljšo, ki bo še vedno enotirna, čeprav bo vse pripravljeno, da se v prihodnosti lahko doda še drugi tir.
Večino gradbenih izkopov so že zaključili, tako sedaj na več lokacijah po progi potekajo različna dela. Vgrajujejo tamponske sloje, urejajo odvodnjavanje in drenaže, postavljajo temelje vozne mreže, gradijo nove zidove in sanirajo stare, polagajo tolčenec, ​tirnice varijo v dolge tirne trakove, v Šentilju že montirajo del tirov, v tamkajšnjem predoru gradijo novo temeljno ploščo in sanirajo obok, v Pesnici montirajo kretnice ...; 400 delavcev v rumenih in oranžnih odsevnih telovnikih in 200 vozil, strojev in druge gradbene mehanizacije je na 13 kilometrov dolgem gradbišču od zgodnjega jutra do pozne noči. Tu je trenutno največje gradbišče v Sloveniji. Dela so začeli 26. oktobra, časa imajo le 50 dni, da zgradijo novo progo, da namestijo 13 kilometrov novih pragov in tirov, zato so delali tudi 24 ur na dan in si ponoči svetili z reflektorji. Rok je kratek, mudi se jim. Prometa namreč sedaj po mednarodni železniški progi, ki je neposredna povezava Avstrije s Sredozemskim koridorjem, ni. V predoru Šentilj delajo tudi čez noč, drugod nočna dela niso več predvidena. Gradbena dela opravljajo delavci podjetja Pomgrad ter partnerja Gorenjska gradbena družba in ŽGP.

S 67 na 84 vlakov na dan

Proga Maribor–Šentilj je bila zgrajena leta 1846 ob gradnji južne železnice Dunaj–Trst, ko je 2. junija tega leta iz Gradca v Celje pripeljal prvi vlak tudi po slovenskem ozemlju. Proga med Mariborom in Šentiljem je bila zadnjič obnovljena leta 1975, ko je bila izvedena elektrifikacija proge. In ker je bila proga iztrošena, infrastruktura pa v slabem stanju, ni več ustrezala niti tehničnim parametrom niti ni imela ustrezne zmogljivosti in predvsem ni imela primerne kategorizacije. Nadgradnja je bila nujna, da bodo lahko po progi vozili težji vagoni z višjo osno obremenitvijo in z višjimi hitrostmi. "V osnovi gre za povečanje nosilnosti obstoječe železniške proge, ob tem pa se tudi povečujejo prevozne zmogljivosti proge s 67 na 84 vlakov na dan. Ker bodo vlaki hitrejši, bo pot časovno krajša," pojasnjuje Marko Movrin, vodja projekta pri Družbi za razvoj infrastrukture – DRI upravljanje investicij. Število vlakov se bo povečevalo postopoma in maksimum bo dosežen leta 2035, ko naj bi bili podani razlogi za gradnjo drugega tira na tej progi.

Okoliški prebivalci v hrupu in prahu

V Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo se zavedajo, da so za okoliške prebivalce intenziven gradbiščni promet, hrup strojev in mehanizacije ter nočno delo obremenjujoči, zato si tako hrup kot tudi druge moteče dejavnike prizadevajo omiliti. Ob železniški progi je hrupno, vsak kaj dela, stroji vrtajo, slišijo se brusilke, tovornjaki dovažajo in odvažajo material, promet po cesti je krepko povečan, veliko je prahu ... Ljudje, s katerimi smo se pogovarjali, razumejo, da delo poteka in da ga je treba narediti. "Delajo noč in dan, saj se trudijo, ampak saj veste, zoprno pa je sedaj življenje tu v bližini," je povedal Šentiljčan. Krajanko, ki živi v neposredni bližini gradbišča, pa jezi, da so izvajalci zasedli vsa parkirišča okoli stanovanjskih blokov z gradbenimi stroji, predvsem pa jo motita prah in drobni pesek, ki se dviguje z gradbišča: "Ljudje, ki smo doma ob železnici, vsaj trije stanovanjski bloki, ne moremo imeti oken odprtih. Stanovanja so polna prahu, tudi na avtomobilih se ga nabere debela plast." Movrin pojasnjuje, da gradbišče izvajalci škropijo, pometajo, a po besedah krajanke ne sproti. "Želimo si, da bi bilo idealno, ampak to ni mogoče.