Na svetovnem čipkarskem kongresu tudi čipkarice iz Maribora: Tudi na Štajerskem ohranjamo znanje klekljanja

Branka Bezjak
05.08.2023 03:25

Čipkarice ročnodelske skupine Taščice je doletela čast, da se s svojimi izdelki predstavljajo ta konec tedna na 20. svetovnem čipkarskem kongresu.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Nekaj čipkarskih izdelkov vodje skupine Irene Kranjc  
Branka Bezjak

Obenem bo to tudi generalna skupščina Mednarodne organizacije za klekljano in šivano čipko (OIDFA) 2023, ajvečja in najpomembnejša čipkarska prireditev na svetu, udeležba na njem pa torej izjemna priložnost za predstavitev, seznanjanje z novostmi in dosežki na področju čipkarstva na mednarodnem nivoju, za izmenjavo znanj in izkušenj. "Tudi me bomo pokazale, da čeravno čipke na našem, Štajerskem koncu niso 'doma', da tudi tukaj ohranjamo ta znanja in jih prenašamo naprej," je povedala Irena Kranjc, vodja skupine Taščice, pri katerih pa delujeta dve skupini: klekljarska in ročnodelska.

Mariborskim klekljaricam je znanja prenesla mentorica Jana Dobnik, Idrijka, ki že vrsto let živi v Staršah in zainteresirane poučuje teh veščin. Kranjčeva se je Taščicam, ki sicer delujejo pri Mestni četrti Koroška vrata, priključila leta 2005 - in od takrat jih tudi vodi. Klekljanja se je naučila leta 2007, zdaj pa že predaja svoje znanje. V posebni kartonasti škatli in debeli mapi, posebej pa je vsak kos še v svoji mapi, obdan z belim papirjem, Kranjčeva hrani svoje izdelke, ki so pravzaprav umetnine. Na pogovor v prostore sedeža Mestne četrti Koroška vrata, ki gostuje v središču mesta, je prinesla pokazat le nekaj primerkov. Tudi doma so skrbno pospravljeni, pravi, le na klubski mizici je pod steklom en prtiček, sicer čipke različnih oblik in vzorcev pravzaprav potujejo na razstave, dogodke. Na prodaj niso, čeprav so veliko vredne. "Če bi rekla, da je ta prtiček vreden sto evrov, bi me čudno pogledali, toda ko sem za sina naredila večji prt, smo ga dali oceniti in so rekli, da je vreden 4000 evrov, sem ga pa delala 486 ur. To je tudi edini izdelek, da sem tako podrobno beležila ure," pove.

Skupina klekljaric pri ročnodelski skupini Taščice: Natalija Ul, Karla Divjak, Ana Vogrin, Mihela Eder, Irena Kranjc (desno)  
Arhiv Skupine

Kranjčeva rada razloži o posameznih vzorcih, tehnikah med predstavljanjem svojih del, posamezni vzorci so tudi značilni za posamezni predel Slovenije. Idrija, Železniki, ki sta dva kraja, v katerih ima čipkarstvo res močno tradicijo, imata denimo prepoznavne vzorce. Poznavalke takoj vedo, kam kateri sodi. V obe Gorici odhajajo tri od devetih čipkaric. Ker ni veliko prostora na voljo za postavitev čipk, so morale skrbno premisliti, kaj vzeti in kako razstaviti. "Seveda zmeraj vzameš več, kakor je prostora. V posebnem delu se bo vrtel tudi film o naši skupini. Na srečanje gredo tudi filatelisti," še razlaga vodja Taščic.

Skupina sicer obstaja že 43 let, v zadnjih letih pa pogrešajo predvsem stalne prostore. Znano je, da v MČ Koroška vrata, kjer so krajani zelo aktivni in dejavni v več skupinah, po rušitvi starega čakajo na nov sedež četrti. Želele bi tudi več naklonjenosti predstavnikov občine. "Vemo, da smo mestna občina, da je v podeželskih občinah več povezanosti, pa vendar bi se lahko kdaj kdo iz občine udeležil tudi kakšne naše razstave," je še dejala Kranjčeva. So pa iz Mestne občine Maribor prispevali nekaj protokolarnih daril, da bodo lahko čipkarice tudi tako promovirale mesto.

Taščicam se lahko zainteresirani kadarkoli priključijo. Ob sredah poteka klekljanje, torej ročna dela, od 16. do 18. ure. Najdete jih v Jurčičevi 8.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta