Tatjana Vrbnjak
Jana Juvan
V Kazinski dvorani v Mariboru so svečano obeležili 50 let Službe za otroško in mladostniško psihiatrijo ter Službe psihohigiensko psihiatrične dejavnosti Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Začetki dejavnosti segajo sicer že v leto 1964, ko je začela z delom psihološka ambulanta v okviru nekdanjega Avdiologopedskega centra - z delom je začel psiholog prof. Peter Skuber. Štiri leta kasneje je začela v okviru zdravstvenega doma delovati psihosomatska pediatrična ambulanta pod vodstvom dr. Alenke Bezget in 1969. leta je bil ustanovljen Center za psihohigieno Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca - po njegovem vzoru so se oblikovali tovrstni centri po celi Sloveniji.
Duševno zdravje neločljiv del zdravja posameznika
"Kot da so se že tedaj pionirji te naše dejavnosti dobro zavedali, da se pri večini oseb z duševno motnjo duševna bolezen pojavi že v otroštvu in mladostništvu," je dejal dr. Jernej Završnik, direktor mariborskega zdravstvenega doma, in dodal, da so zavedanju, da je duševno zdravje neločljiv del zdravja posameznika, nato sledile organizacijske in vsebinske spremembe v okviru zdravstvenega doma. Danes se duševne motnje in bolezni zdravijo v dveh organizacijskih enotah: Službi za otroško in mladostniško psihiatrijo ter Službi psihohigiensko psihiatrične dejavnosti.
Po nekaterih podatkih dobi psihiatrično pomoč manj kot desetina otrok, ki bi jo potrebovali, potreb pa je vse več. To je privedlo do nacionalnega programa za duševno zdravje, ki predvideva vzpostavitev centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov po celi Sloveniji, da bi povečali dostopnost do strokovne obravnave. "Učinki so deloma že vidni in nadejamo se, da bo stanje še veliko boljše, ko bo kadrovska zasedenost po vseh centrih zadovoljiva," je dejala Maja Kranjc Završnik, vodja Službe za otroško in mladostniško psihiatrijo. Opozorila je tudi na vse večjo obremenjenost otrok s šolskimi in obšolskimi dejavnostmi, prekomerno rabo zaslonov, zasvojenosti vseh vrst, vse večjo poklicno obremenjenost in odsotnost staršev, previsoka pričakovanja staršev..., kar vse vpliva na duševno zdravje otrok in mladostnikov.
Pod okriljem NIJZ nastajajo centri za duševno zdravje
Jana Pogorevc, vodja Službe psihohigiensko psihiatrične dejavnosti, pa je izpostavila, da so se skozi leta pokazale vedno nove potrebe za paciente in posledično so kot odgovor nanje nastajale vedno nove dejavnosti, kot denimo obravnava starostnikov (kot prva v Sloveniji z obiski na domu psihiatrinje Jožice Gamse) in obravnava odvisnikov od drog (s katero je začel dr. Andrej Pišec). V zadnjem obdobju pa pod okriljem NIJZ nastajajo centri za duševno zdravje. "Želimo si, da bi ti predstavljali dopolnitev obstoječega z večjo dostopnostjo za najbolj ranljive paciente," je dejala Jana Pogorevc in si še zaželela, da bi Služba psihohigiensko psihiatrične dejavnosti v prihodnosti zaživela na eni lokaciji.
Metka Kelbič, vodja negovalnega tima v Službi za otroško in mladostniško psihiatrijo, pa je opozorila na vlogo medicinske sestre v obeh službah. "Pri delu je komunikacija - poleg strokovnih znanj - najpomembnejša veščina, ki jo mora obvladati medicinska sestra," je dejala.
