Jasmina Cehnar
Za onesnaženje, ki je minuli četrtek nastalo zaradi okoli 200 kubičnih metrov nelegalno odloženega komunalnega blata na območju Pivole v Občini Hoče-Slivnica, bo poskrbela država. Takšen je bil po besedah poveljnika Civilne zaščite RS Srečka Šestana sklep po današnjem sestanku ministrstva za okolje in civilne zaščite. Tako naj bi čimprej poiskali ustrezno začasno odlagališče za smrdečo gmoto, ki je dosegla potok in se širi po vodotokih. To je pereče vprašanje, saj se ne ve, ali lahko tovrstni odpadek, ki bo po čiščenju pomešan z zemljo, sploh kdo prevzame. "Še pomembnejši je dogovor, da bo program ukrepov potrdila vlada in zagotovila sredstva za sanacijo," je povedal Šestan. Medtem so na ministrstvu dejali le, da je razprava na sestanku potekala o možnih hitrih in strokovnih nadaljnjih korakih, več informacij pa da bo znanih v naslednjem obdobju.
Očiščenje v dveh tednih
Zagotovitev denarja za odstranjevanje kontaminiranega blata bi veliko breme dvignilo z ramen lastniku onesnaženih zemljišč v Pivoli, to je Univerza v Mariboru oziroma tamkajšnja Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, ki bi praviloma morala poravnati čiščenje. Kot je dejal njen dekan Branko Kramberger ne fakulteta, ne univerza denarja za finančno zahtevno sanacijo nimata.
Minister Vizjak: Krivec bo odgovarjal
Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor, je ob robu obiska sladkogorske tovarne Paloma, označil nenadzorovano odlaganje komunalnega blata v Pivoli pri Hočah za okoljski kriminal brez primere: "Pričakujem, da bodo pristojne službe, ki so že na terenu čimprej izsledile krivca, ki bo moral odgovarjati za nastalo situacijo. Zato pozivam državljane, naj, če opazijo podobne primere, to čimprej sporočijo okoljski inšpekciji, ki je pristojna za nadzor. Ta se je v tem primeru nemudoma odzvala, hkrati pa pristojne službe ukrepajo v skladu z načrti, da ne bi prišlo do ogrožanja zdravja in življenja ljudi." Glede na to, da bo sanacija zahtevna je Vizjak še napovedal, da bo država priskočila na pomoč občini Hoče-Slivnica, da bi čim prej sanirali in preprečili dodatne posledice za naravo in prebivalce. (skl)
Izvajalec bo za čiščenje potreboval predvidoma dva tedna. Analiza sestave blata, ki bo potrdila ali gre za odpadek iz čistilne naprave in pokazala ali vsebuje povečane koncentracije težkih kovin, prisotnost salmonele ter drugih škodljivih snovi, kar bo diktiralo tudi zaščitne ukrepe pri sami sanaciji, sicer še niso znani. Bo pa delo v vsakem primeru zahtevno, v veliki meri bo, kot je dejal Šestan, tudi ročno, saj dostop s stroji zaradi zahtevnega terena povsod ni mogoč. Z odstranjevanjem dehidriranega blata se tudi mudi, saj ga deževje v teh dneh še dodatno spira v vodotoke in podtalnico. Prav onesnaženja podtalnice se v občini najbolj bojijo.
Soršak: Bomo blato odlagali na dvorišča?
Da je ekološka katastrofa v Pivoli tudi odraz sistemskega problema, opozarja župan Občine Hoče-Slivnica Marko Soršak. Zdaj namreč, razen v Celju, ni sežigalnice oziroma obrata, ki bi sprejemal komunalno blato, zato je ednina pot izvoz v tujino, ki pa se, odkar blata več ne sprejema Madžarska, močno draži. "V Sloveniji je treba čimprej narediti objekte, kjer se bo komunalno blato lahko ustrezno termično obdelalo. Kam ga bomo odlagali, ko bodo vse države zaprle svoje meje? Na dvorišča?" sprašuje Soršak. Kot je pojasnil Franc Rančigaj, vodja inšpektorata za okolje in prostor, večina blata iz čistilnih naprav sedaj roma na Slovaško, v Poljsko in Avstrijo. Edina ustrezna obdelava tega komunalnega odpadka je po njegovih besedah zanekrat toplotna obdelava, oziroma, kadar je uporabljen kot vir energije, toplotna predelava. "Pri nas je trenutno primer dobre prakse le v Celju," pravi inšpektor. Kot je pojasnil, tamkajšnja sežigalnica sprejema komunalno blato iz celjske čistilne naprave, drugod pa se podobnim projektom odločno upirajo zlasti nevladne okoljske organizacije. Z ministrstvo za okolje in prostor sicer sporočajo, da že delajo na sistemskih rešitvah ravnanja s komunalnim blatom.
Pet hiš odrezanih od pitne vode
Že v petek smo poročali, da se je onesnaženuje že pokazalo v potoku in ribnikih v bonatičnem vrtu, kmalu zatem je bilo odkrito, da je kontaminirano tudi eno od privatnih vodnih zajetij, pet hiš pa zaradi tega odrezanih od pitne vode, med njimi tudi kmetije. Analiza vzorca vode je tam pokazala onesnaženost z E. Coli in koliformnimi bakterijami. "Uspeli smo očistiti rezervoar in ga usposobiti, gasilci pa sedaj vanj dovažajo vodo. Vendar iščemo trajno rešitev, ker je to zajetje onesnaženo za nekaj let," je povedal Marko Soršak, župan Občine Hoče-Slivnica. Po njegovih besedah je podjetje VGP Drava, ki za državo ureja vodotoke, našlo rešitev za omejitev neznosnega smradu, ki se širi iz kupov blata in tudi vode. Blato bo, tako Soršak, posuto z zeolitom, ki nase veže neprijetne vonjave, pa tudi težke kovine.
Za onesnaženje do treh let zapora
Kot smo že pisali, je za zdaj neznani storilec z neodgovornim in za ljudi in naravo ogrožujočim dejanjem zase naredil dober posel. Legalno odložen kubični meter odpadnega blata namreč stane 200 evrov, materiala v Pivoli pa je, kot rečeno, za vsaj 200 kubičnih metrov. V verigi akterjev so sicer imetnik odpadka, ki najverjetnje izvira iz čistilne naprave, prevzemnik blata in tudi prevoznik. Kdo je v Pivoli zagrešil ekološki kriminal, PU Maribor še preiskuje, podrobnosti pa ne razkriva. Je pa znano, da se policisti zanašajo med drugim na posnetke javnih in privatnih kamer - ena je ujela več tovornjakov -, in da se krog osumljencev oža. Onesnaženje pitne vode je opredeljeno kot kaznivo dejanje, zagrožena kazen za primer, da ni resnejših posledic, pa je do treh let zapora.
