Anita Kirbiš
Generacija dijakov Tehniške kmetijske šole Maribor, vinogradniško-sadjarske smeri, ki se je vpisala v šolskem letu 1976, si je maturo leta 1980 posebej zapomnila, saj je zaradi smrti tovariša Tita minila brez značilnega maturantskega veseljačenja po Mariboru. Prišli so iz vseh koncev Slovenije (iz Goriških brd, Vipave, Podnanosa, Kopra, Nove Gorice, Divače, Ljubljane, Krškega, s Ptuja, iz Starš, Radizela, Slovenske Bistrice, Svečine, Jakobskega Dola, Kamnice, Maribora, s Ponikve), saj je bila edina tovrstna šola le v Mariboru. Šolanje je zaključilo 29 dijakov, ki so postali tehniki vinogradniško-sadjarske smeri, nekateri pa so šolanje nadaljevali na fakultetah.
Ni manjkalo objemov in smeha
Skoraj vsi so ostali v svojem poklicu. Danes bodisi uspešno kmetujejo doma, veliko se jih ukvarja z vinogradništvom, nekateri so zaposleni in v službah povezani s kmetijsko dejavnostjo.
Nekaj jih je že upokojenih, nekateri so tik pred tem, dva sošolca so izgubili. Njihova prva razredničarka je bila Jelka Lorber, ki je poučevala samoupravljanje s temelji marksizma, kasneje pa nadaljevala delo na diplomaciji. Letos so jo prvič povabili na jubilejno srečanje, bila je nadvse vesela. "Če sem prispevala le kamenček v mozaiku vašega uspešnega življenja, sem ponosna in moje poslanstvo je opravljeno," jih je nagovorila ob večerji. Od sredine drugega letnika pa vse do konca šolanja je bila njihova razredničarka Sonja Sagadin, profesorica angleščine, ki pa je s svojo energijo nepogrešljiva na vseh njihovih srečanjih. Srečujejo se na pet let, vedno na Štajerskem, z izjemo enkrat na Primorskem. Obiskali so različne kotičke Slovenskih goric, vsako srečanje je bilo skrbno načrtovano. Letošnje jubilejno je bilo posebno. Dobili so se pred nekdanjo Tehniško kmetijsko šolo na Vrbanski 30, ki se je z leti preimenovala v biotehnično. Ni manjkalo objemov in smeha, za dobrodošlico pa kar na šolskem dvorišču penina iz Brd. Pogledi in spomini so begali proti Kalvariji, ki se je ta dan kopala v soncu, kjer so kot dijaki opravljali praktični del pouka.
So edina generacija mariborske kmetijske šole, ki se redno srečuje
Nekateri prespali pri Breznikovih
Popoldan jih je pot vodila k Sv. Ani na Vinarstvo Hafner, kjer letno napolnijo 30 tisoč steklenic vrhunskega vina. Doživeli so izjemen sprejem v naravi, ob ribniku, z degustacijo penine z jagodami in ocvirkovko, nato pa nadaljevali pokušnjo v stari kleti ob svečah, kjer so slišali marsikatero o pridelavi in predelavi njihovih izvrstnih vin. Dan so zaključili z družabnim srečanjem na turistični kmetiji Breznik v Cerkvenjaku, kjer so tisti iz najbolj oddaljenih krajev lahko tudi prespali.
"Smo edina generacija mariborske kmetijske šole, ki se redno srečuje. Verjetno nas povezuje prav to, da smo iz tako različnih koncev Slovenije. Dobivali se bomo pogosteje, odslej bodo srečanja tudi na drugih koncih Slovenije, od koder prihajajo naši sošolci. Naslednja destinacija je že dogovorjena - dobimo se v deželi cvička, na Dolenjskem," je bila odločna prešerno razpoložena razredna skupnost z Jožico Šerbinek na čelu, ki je imela v rokah niti večine dosedanjih srečanj.
