Miha Dajčman
Smučarska sezona se počasi bliža koncu in kmalu se bo Primorec Mitja Škrobar, ki vodi kočo Cojzarica in Terasa bar na Piskru, odpravil na rodno Primorsko, kjer se poleti ukvarja s turizmom. Terasa bar je v zadnjih letih postal eden prepoznavnejših delov Areha. Gostje tam hitro opazijo dve zastavi. Višje na drogu je slovenska, pod njo pa modro-rdeča, ki mnoge spominja na vzorec, ki ga imajo na zastavah skandinavske države, tudi za zastavo kakega češkega ali slovaškega mesta so jo že zamenjali, pove Primorec. Toda ne gre za skandinavsko invazijo Pohorja. Kočo Cojzarica in Terasa bar na Piskru vodi Mitja Škrobar, ki prihaja iz Portoroža in je v vseh letih dela na Arehu v objekta vložil nekaj sto tisoč evrov. Na Arehu plapola zastava občine Piran.
Zaključna fešta prihodnjo soboto
Okrepčevalnica nad prelomnico na progi Pisker je te dni še odprta, saj Pisker normalno obratuje. Čez teden veliko dela za gostince ni, pravi Škrobar, ker je smučarjev ob koncu sezone malo. "Se jih pa za vikend nabere nekaj." Koča Cojzarica je zaprta dober teden, saj do tja s smučmi ni mogoče, ker smučišče še obratuje, pa se do koče ne more priti niti z avtom, saj cesta teče čez smučišče. Znova bodo kočo odprli, ko bo cesta prevozna, napoveduje Škrobar: "Verjetno bomo odprli pred veliko nočjo in bo obratovala celo poletno sezono." Zaključek za Terasa bar na Piskru načrtujejo za prihodnji konec tedna: "Tradicionalno fešto z didžejem in plesalkami ob zaključku sezone želimo izpeljati v soboto, 23. marca, če bo vreme to dopuščalo."
Samo kuhar je iz Ruš, drugače sami Primorci
V koči in Terasa baru na Cojzarici je to zimo delalo okrog deset ljudi z Obale, ker jih v Mariboru ni našel. "To so sezonski delavci, ki delajo na morju. Tako kot jaz pozimi nimajo veliko dela in zato pridejo sem. Samo kuhar je iz Ruš," pove občan Pirana. Zaposleni v koči in okrepčevalnici čez zimo spijo v njegovi koči, ki ima 24 ležišč. S povpraševanjem po prenočitvah je zadovoljen. Koča je bila to zimo polno zasedena od decembra do prvih dni marca. Pol koče zasede osebje, a enostavno drugače ne gre, pove: "Raje bi imel delavce iz Maribora in sobe oddajal, a te matematike ni. Tudi večina gostov na koči je Primorcev, prijateljev in poslovnih partnerjev z Obale, ki so na Areh prišli že prvo leto odprtja koče in ki vsako leto vnaprej rezervirajo prenočitve, ker tukaj uživajo. Že septembra rezervirajo. Nismo niti na trgu, se ne prodajamo, ker kapacitet ni dovolj."
Kočo namerava širiti, pred desetletjem jo je obnovil in odprl: "Po desetih letih je treba objekt sanirati, standardi so se spremenili, sobe je treba povečati in urediti malenkosti." Da je koča naprodaj, je izvedel od upravnika koče Luka, takrat delavca ŠC Pohorje: "Rekel mi je, da se na Arehu prodaja koča, in odpeljala sva se s sankami tja in rekel sem, to je to."
"Štajerci so fenomenalni ljudje. Žena je Štajerka, na morju sem veliko delal s Štajerci. Sinergija je neverjetna"
Poleti Pohorje ne živi dovolj
Tudi poleti je koča odprta vsak dan razen v ponedeljek. Toda poleti Pohorje ne živi dovolj, meni Primorec. "Destinacija bi morala nekaj narediti kot celota, posameznik ne more privleči ljudi na Pohorje. Iz Maribora zaradi mene ne bodo hodili na kočo," razmišlja Škrobar. Poleti je redko na Koči, saj ima na morju preveč dela, tu delajo njegovi zaposleni.
Pregovorno dobre odnose med Štajerci in Primorci potrdi tudi sam: "Štajerci so fenomenalni ljudje. Žena je Štajerka, na morju sem veliko delal s Štajerci. Sinergija je neverjetna." Smuča le v spomladanskih mesecih, pozimi si tega zaradi tveganja poškodb ne more privoščiti.
