V letošnjem marcu je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izvajal prvi del raziskave o izkušnjah pacientov z obravnavo v specialističnih ambulantah. Raziskava sledi trendu v številnih evropskih državah, ki so čedalje bolj osredotočene na vlogo pacienta kot osrednje točke v zdravstvenem sistemu. Evropske države si bodo prizadevale za večjo vključenost pacientov v odločanje in ocenjevanje zdravstvenega procesa. Z raziskavo naj bi NIJZ dobil vpogled v to, kakšne so izkušnje slovenskih pacientov z zdravstvenimi obravnavami.
Odgovori udeležencev raziskave, ki bodo popolnoma anonimni, bodo pomagali pri prepoznavanju težav in posledično pri izboljšanju našega zdravstvenega sistema. Zdravstveni izvajalci in osebje bodo tako dobili vpogled v svoje delo skozi oči pacienta, to pa bo prispevalo k prepoznavanju dobrih praks in priložnosti za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe pri nas, pravijo na NIJZ.
Kaj pa je pokazala pilotna raziskava v letu 2018
Nekaj zaključkov pa je mogoče izpeljati že iz odgovorov, ki so jih podali sodelujoči v pilotni raziskavi, izvedeni novembra 2018. Zbiranje podatkov je potekalo v šestih specialističnih ambulantah z različnih področij zdravstvene dejavnosti. Med vsebinami, ki so jih pacienti najpogosteje omenili pri vprašanju Kaj bi želeli, da se v ambulanti izboljša, je v središču pozornosti odgovor „čakalna doba“.
Po navedbah NIJZ na prvi pregled čaka nekaj manj kot 80.000 bolnikov, od teh jih več kot 32.000 čaka nad dopustno čakalno dobo.Na terapevtske in diagnostične storitve pa čaka nekaj več kot 102.000 ljudi, od tega nad dopustno dobo 36.400, še poročajo iz NIJZ.
Iz objavljenih številk sicer ni razvidno, kolikšen delež bolnikov čaka na prvi pregled v specialistični ambulanti.
Čakanju na pregled se je možno izogniti tudi na drug način
Dolgotrajnemu čakanju na pregled pri specialistu in terapevtsko obravnavo se je sicer mogoče izogniti s sklenitvijo zdravstvenega zavarovanja, ki zagotavlja hitrejši dostop do želene storitve. Tovrstna zavarovanja že v nekaj dneh omogočajo obisk izbranega specialista, na katerega bi sicer morali čakati več mesecev. Običajno zavarovanja obsegajo preglede pri ortopedu, dermatologu, gastroenterologu, otorinolaringologu in drugih specialistih, prav tako obravnavo pri fizioterapevtu, enostavne diagnostične preiskave (na primer ultrazvok, rentgensko slikanje, laboratorijske preiskave) kakor tudi zahtevnejše diagnostične preiskave (CT, MR, gastroskopija in podobno) ter pridobitev drugega mnenja.
Hiter začetek zdravljenja je pogosto odločilen za to, ali bo neko akutno stanje čim prej pozdravljeno in ne bo prešlo v kronično fazo, zaradi katere bi bila za zmeraj poslabšana kakovost življenja.