Rektorice Univerza v Mariboru še ni imela, prorektoric je bilo lani polovica. Zaslužnih profesoric je bilo od leta 1980 do 2020 le slabih deset odstotkov, tudi častnih doktoric je le pet odstotkov. Rednih profesoric je 37 odstotkov, je pa opaziti trend naraščanja. Dekanic je dobra tretjina, na posameznih fakultetah prevladujejo prodekanice: na Filozofski fakulteti in Fakulteti za turizem jih je kar 80 odstotkov, 75 odstotkov jih je na Ekonomsko-poslovni fakulteti in Pravni fakulteti. Tajnic na UM je 70 odstotkov. Lansko leto so bili prvič zaposleni trije čistilci, delež čistilk je tako 95,5 odstotka, tudi strokovnih sodelavk je 71,7 odstotka. Študentk in diplomantk na prvi in drugi stopnji je več kot polovica, je pa obojih manj na tretji stopnji.
Brez akcijskega načrta brez denarja
Janja Hojnik, prodekanica za kakovost, kadre in pravne zadeve, ugotavlja, da se sestava organov po zastopanosti žensk hitro izboljšuje. Z namenom izboljšanja področja enakosti spolov na univerzi so letos spomladi oblikovali skupino strokovnjakov, ki se s tem področjem aktivno ukvarjajo. Ocenili so sedanjo situacijo in pripravili akcijski načrt enakosti spolov za obdobje 2021-2025. Gre za prvi tovrstni načrt na univerzi. Naj omenimo še, da Evropska komisija javnim univerzam od letos ne omogoča več prijav za raziskovalni denar, če nimajo pripravljenih ustreznih akcijskih načrtov za področje enakosti spolov, UM je načrt razširila še na LGBTIQ in je prva univerza v Sloveniji junija izobesila mavrične zastave ter nastopila na paradi ponosa.
Z akcijskim načrtom se UM zavezuje k pospeševanju enakih možnosti in k boju zoper diskriminacijo na vseh področjih dela ne glede na spol, spolno usmerjenost in spolno identiteto vključenih. "Akcijski načrt od celotne akademske skupnosti UM zahteva dolgoročno in pristno zavezanost k spremembam. Ukrepi se nanašajo tako na vsakodnevne aktivnosti in prakse, v katere so zakoreninjeni nekateri predsodki in nezavedno ravnanje, kot na pomembne odločitve o zaposlovanju, napredovanju zaposlenih in delitvi finančnih sredstev na univerzi. Komisije, ki izbirajo nove sodelavce, morajo biti spolno uravnotežene. Spodbujamo aktivnosti za premagovanje stereotipov o bolj primernem spolu za določene poklice, pripravili bomo smernice glede spolno vključujoče rabe jezika na univerzi in podobno," pojasnjuje Hojnikova.
- UM še ni imela rektorice, lani je imela 50 odstotkov prorektoric.
35,3 odstotka je dekanic, na posameznih fakultetah prevladujejo prodekanice.
- V senatu UM sedi 39,5 odstotka žensk.
- V habilitacijski komisiji senata UM, kjer je pogoj status rednega profesorja, je 20 odstotkov žensk.
- 70 odstotkov je tajnic v članicah UM.
- Med čistilci na UM je 95,5 odstotka žensk.
- 2010 je bilo 22 odstotkov rednih profesoric, v letu 2020 pa 37 odstotkov.
- Na prvi in drugi stopnji študija je večji delež študentk in diplomantk, na tretji je več moških.
Ženske težje več mesecev odsotne od doma
Ker so si ukrepi preveč različni, da bi jih lahko dali v isto kategorijo, je težko določiti sankcije, meni sogovornica. Komisija za človeške vire bo letno spremljala izvrševanje načrta in ugotovila, kje jim gre dobro in kje morda ne, potem bodo na tem dodatno delali, pove Hojnikova. Meni, da gre za poglobljen in mednarodno primerljiv načrt z realnimi cilji. Najtežje bo s cilji, ki zahtevajo posebna finančna sredstva, kar se nanaša na habilitacijske pogoje, kjer pravila in univerze zahtevajo večmesečno gostovanje v tujini, kar je običajno glavni razlog za počasnejše napredovanje žensk, saj morajo s seboj v tujino pogosteje odpeljati tudi otroke, kar je organizacijsko zahtevnejše. Zadovoljna je s široko podporo akcijskemu načrtu. Glede uresničitve ukrepov je optimistična in verjame, da lahko večino uresničijo v predvidenem roku. V prihodnosti si obetajo nadaljevanje sodelovanja z LGBTIQ-skupnostjo, pripravo strategije za invalide in študente s posebnimi potrebami ter bodo preučili položaj tujcev na UM.
Že v času rektorja Igorja Tičarja je bila neenakost žensk velik problem, a napredka ni videti, meni Marija Javornik Krečič, predsednica Visokošolskega sindikata na Univerzi v Mariboru. "Opozorila bi na velik razkorak med načelnim zavzemanjem za problematiko, kjer se sicer sprejemajo izjave in akcijski načrti, v praksi pa lahko vidimo poslabšanje," je kritična Krečičeva. Prej je bilo za napredovanje v habilitacijskih merilih UM omogočeno doseganje gostovanja v tujini po enomesečnih strnjenih obdobjih, v mandatu aktualnega rektorja se je ta možnost takoj ukinila in nadomestila zgolj s trimesečnim obdobjem, kar je z vidika usklajevanja družinskega in poklicnega življenja ženske problematično, opozori Krečičeva.
Kako je na ljubljanski univerzi
Na Univerzi v Ljubljani akcijskega načrta za enakost spolov še ni oziroma je v fazi priprave. Znanstvena svetnica na Univerzi v Ljubljani Urša Opara Krašovec meni, da neenakost na ljubljanski univerzi ni naslovljena v zadostni meri: "Ne naslavlja se srži problema, ki je po mojem mnenju ta, da so ženske v veliko večjem deležu zaposlene na delovnih mestih raziskovalk, kar pomeni, da so odvisne od projektnega financiranja in imajo manjši dostop do stabilnega financiranja, posledično pa prej izgubijo službo. Ljudje na nesigurnih položajih so lahko prej deležni šikaniranja in pritiskov." Opara Krašovec je prepričana, da se je treba osredotočiti na sistem, zgolj preštevanja žensk in moških na položajih in pri nagradah ni dovolj.
Ostaja na ravni pokroviteljstva, manjkajo sankcije
"Univerza je še vedno patriarhalna trdnjava. Morda imamo res kakšno dekanico več, a v resnici vse ostaja na ravni benevolentnega seksizma, pokroviteljstva," razmišlja sindikalistka. "Sprejetje akcijskega načrta najbrž prej kaže na to, da želijo problem odkljukati, kot pa da bi se razmerja moči in stanje spremenila tudi v praksi. Kot že ničkolikokrat se bojim, da bo ostalo zgolj na papirju, največ za premagovanje predsodkov in stereotipov pa bi lahko naredili z dejanji." Da bo ostalo le na deklarativni ravni, ker ni predvidenih sankcij, skrbi tudi znanstveno svetnico Univerze v Ljubljani Uršo Oparo Krašovec. Nosilci moči na nacionalni ravni imajo moč in finance, da bi privedli do resnejših sprememb, a tega ne naredijo, je kritična.
Nujna je sprememba miselnosti, kar je proces. Ni dovolj, da se sprejemajo zgolj papirji, problem bi morala ozavestiti vodstva. "Tudi meni je eden od dekanov rekel: Saj si v redu punca, ampak ne poznaš sistema," priznava Krečičeva. Moški so običajno višje v strukturi, prevladujejo pa tudi med rednimi profesorji. Ženskam karierne dosežke onemogočajo nevidne prepreke, meni. "Praviloma imamo močnega patriarhalnega dekana in pridne prodekanice, ki zavzeto izpolnjujejo navodila, četudi so morda problematična. Tak model konec koncev pooseblja tudi naša ministrica. Zdi se brez svojih stališč in lastnega jaza, neopazna, kot da je ni, vendar poslušna in zvesta šefu. Na tem mestu bi rada kritično žogico poslala vsem ženskam, ki to vlogo sprejmejo," komentira sindikalistka.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
