Šolstvo in gospodarstvo: Z roko v roki do želenega kadra

Za lažji in hitrejši prehod mladih v zaposlitev mora biti izobraževalni sistem prilagojen potrebam trga in gospodarstva. Višje strokovne šole so namenjene prav izobraževanju mladih za delo v gospodarstvu, ker so veliko bolj praktične in manj teoretične. Vsako leto te šole pošljejo študente v podjetja, kjer opravijo 400 ur prakse. Njihovi diplomanti imajo ob zaključku šolanja tako že vsaj pol leta praktičnih izkušenj v gospodarstvu.

Najboljši dobijo priložnosti za zaposlitev že med šolanjem

Kako tesno je sodelovanje višjih strokovnih šol z gospodarstvom, dokazujejo na Višji prometni šoli Maribor, kjer so študentje v okviru praktičnega izobraževanja za podjetje Starkom urejali interno logistiko, za Hiko Trade notranji transport podjetja, za F.A.Maik trajnostni vidik delovanja podjetja, prometno so urejali cono za Cono Tezno, za DPD urbano zeleno logistiko, za DB Schenker so pripravili optimizacijo oskrbe bencinskih servisov, za Henkel Maribor projekt sinhronizacije podatkov med partnerji v oskrbovali verigi, podjetje Knapp Gradec omogoča strokovne ekskurzije, prikaz delovanja procesov podjetja in praktično izobraževanje študentom ter zaposluje njihove študente ... Projektov oziroma sodelovanj te šole s podjetji je še mnogo več, ti so le prvi, ki jih je iz rokava stresel ravnatelj višje prometne šole Gregor Rak: "Šole moramo v današnjem času razumeti, kaj delodajalci potrebujejo, in mi moramo biti toliko fleksibilni, da jim to, kolikor je mogoče, ponudimo, in to je bistvena povezava med šolstvom in gospodarstvom. Dandanes je nujen fleksibilen in močno praktično usmerjen študij, ki je zaradi svoje prilagodljivosti, tesnih povezav z gospodarstvom, tudi v tujini, zmožen dokaj hitro odgovarjati zahtevam sodobnega gospodarstva in družbe na sploh." Z 276 partnerskimi podjetji sodelujejo pri šolanju mladih za inženirje varstva okolja in komunale, kar velja za eno izmed najbolj perspektivnih področij, in logistične inženirje, ki so eden izmed najbolj iskanih poklicev.

Sveže ideje in medgeneracijska dinamika

"Dolgoletno sodelovanje DB Schenker Slovenija in Višje prometne šole Maribor predstavlja dodano vrednost za uspeh našega podjetja, saj se zavedamo pomembnosti razvoja mladega kadra za dolgoročen razvoj in napredek. Izmenjali smo si veliko znanja, izkušenj, dobrih praks in mladih potencialov na obvezni praksi. Najboljši talenti so dobili priložnost za zaposlitev v našem podjetju, nekateri pa tudi že pomembno odgovornost za kak projekt ali partnerja. Želimo si mladega kadra, ki bi imel več praktičnega znanja in se specializiral za določeno področje v logistiki, zato smo veseli, da lahko pri tem aktivno sodelujemo in z vključevanjem praktičnega znanja pomagamo nadgrajevati izobraževalni proces. Verjamemo, da je pomembno, da mladim ponudimo izkušnjo v realnem delovnem okolju, jih morda še dodatno navdušimo za kakšno področje nadaljnjega izobraževanja, obenem pa tako tudi mi črpamo nove, sveže ideje in skrbimo za medgeneracijsko dinamiko," je povedala direktorica podjetja Valerija Špacapan Friš.
Podjetje DPD Slovenija in Prometna šola Maribor pa si s pilotskim projektom prizadevata izboljšati sistem dostave malih pošiljk v mestno središče, s tem pa zmanjšati emisije in prometne obremenitve motornih vozil ter tako prispevati k višji kakovosti življenja v mestih. Zavedajo se namreč, da so potrošniki vse bolj okoljsko in družbeno ozaveščeni, zato zahtevajo vedno bolj zelene in družbeno odgovorne logistične verige. "Hvaležni smo, da je Prometna šola Maribor sprejela ta skupni izziv, ki bo morda vzpostavil dobre temelje za razvoj trajnostno naravnanega načina dostave v mestnem središču Maribora. Pri DPD-ju smo veseli, da lahko študentom logističnega inženirstva predstavimo in približamo delovne naloge, ki jih bodo čakale v prihodnje. Vemo, kako zelo je za delodajalca poleg formalne izobrazbe mladega kandidata za delo pomembna praksa, zato smo pripravljeni z nasveti tem mladim vselej pomagati. Nanje namreč gledamo tudi kot na bodoče sodelavce," so sporočili iz podjetja DPD Slovenija. Z omenjenim projektom so zadovoljni tudi na prometni šoli, saj ta predstavlja nov način sodelovanja, ki študentom omogoča ne le vsebinski vpogled v način dela in dejansko stanje na terenu, temveč predvsem praktični.

S podjetji se pogovarjajo, katera znanja bi potrebovala

S kar 141 partnerskimi podjetji sodeluje Višja strokovna šola Tehniškega šolskega centra Maribor. Med njimi so Palfinger, Mariborske livarne, ADK, VIRS, podjetje F.A.Maik, za Avto Krka so študentje naredili projekt Tržne analize in akcijski načrt trženja ... "Seznam je dolg in služi kot pomoč študentom, kje lahko opravijo prakso. V 800 urah se študentje s podjetjem že dobro spoznajo in posledično v zelo velikem odstotku svojo študentsko prakso nadaljujejo kot redno zaposlitev, iz tega razloga je tudi zaposljivost naših študentov blizu 100 odstotkov, ker večinoma podjetja že po praksi prvega letnika angažirajo študente, da tudi izven prakse zanje delajo. Tako rekoč med našimi diplomanti nimamo brezposelnih," pojasni Samo Čretnik, ravnatelj te višje strokovne šole, ki izobražuje inženirje strojništva in avtoservisne inženirje. S podjetji se pogovarjajo, katera znanja bi potrebovali študentje - bodoči zaposleni, še ta mesec se bodo ravnatelji višjih strokovnih šol pogovorili z večjimi delodajalci, vendar Čretnik poudari: "Mi ne izpolnjujemo želja posameznikov, ampak gledamo skupni interes." Recimo, kjer so lahko prisluhnili: sedaj prvi in drugi letniki časovno nimata več prakse hkrati. "Imajo pa podjetja različne poglede na kader, ki ga želijo pridobiti, vloga višjih strokovnih šole je, da podjetjem v službo pripeljejo kader, ki ima ogromno praktičnega znanja. Slovenska podjetja to zelo cenijo, saj lahko v času študija študente naučijo dela, kot ga potrebujejo v podjetju, in lahko ga sami oblikujejo v zaposlenega, ki ga ne dobijo, če dajo razpis na zavod za zaposlovanje." S podjetji imajo različne izkušnje. Želijo, da študentje sami najdejo podjetje, kjer bodo opravljali prakso, da se sami dogovorijo za intervju, jim pa tudi pomagajo. Čretnik še doda, da študentje že sami naredijo selekcijo med podjetji, saj določena podjetja v Mariboru in okolici ne slovijo po tem, da so ravno kulturna s svojimi delavci, ampak gre za kombinacije slabih odnosov in nizkih plač in se tem izogibajo. "Študentje vedo, kje ni izkoriščanja, saj niso neumni. Smo pa že imeli primer, ko smo študenta takoj prvi dan umaknili z delovnega mesta, ker delodajalec ni zagotavljal varnosti na delovnem mestu," pojasni Čretnik.

Praktikov na trgu dela primanjkuje

"Če hočemo razviti gospodarstvo, moramo temu primerno usposobiti kadre in izobraževati za gospodarstvo potrebne poklice, ker brez kadrov razvoja gospodarstva ni," pravi ravnatelj Višje strokovne šole za les in oblikovanje Miro Novak. Izobražujejo inženirje lesarstva in inženirje oblikovanja materialov in ravnatelj pravi, da ti službe hitro dobijo. "To so zelo aktualni poklici. Praktikov na trgu dela primanjkuje. Kar precej naših študentov ima že doma kakšno podjetje ali prevzemajo družinska podjetja ali pa jih hitro podjetja razgrabijo." Tako kot se pri njih izobražujejo študentje iz cele Slovenije, imajo tudi pogodbe z gospodarskimi družbami iz cele Slovenije, največji poudarek je resda na regionalnem povezovanju. "Študentje recimo napišejo diplomske naloge, ki so v veliki meri vezane na gospodarstvo. S tem, ko je študent v nekem podjetju, rešuje določen problem, ki ga to podjetje ima, je to pozitivno za delodajalce, pa tudi za študente, da pokažejo, česa so zmožni, in jih posledično zaposlijo." Višja šola za les in oblikovanje je bila ustanovljena leta 2000 v okviru javnega zavoda Lesarska šola Maribor, ki je edina šola v Sloveniji, ki izobražuje na področju celotne lesnopredelovalne verige od gozdarstva in lesarstva do oblikovanja.