Jana Juvan
Svet zavoda UKC Maribor je danes z enim glasom proti sprejel plan dela in finančni načrt za leto 2021, težek dobrih 288 milijonov evrov. Poleg tega so se njegovi člani seznanili s poslovanjem v prvem trimesečju, ki je negativno zaradi spremenjenih cen za zdravljenje covidnih bolnikov, te so se po odločitvi vlade skorajda prepolovile. V prvega pol leta naj bi bolnišnica imela okoli tri milijone evrov izgube, ocenjuje novi direktor UKC Maribor dr. Anton Crnjac.
Danes je prvič nagovoril člane Sveta UKC Maribor kot direktor. Povedal je, da so v času covida narasli materialni stroški, študentsko delo in število nadur, kar, pravi, je razumljivo. Opraviti pa namerava temeljito analizo, zakaj imajo v bolnišnici tako velike zaloge materiala, te presegajo deset milijonov evrov. "Na odhodkovni strani se da marsikaj narediti," je prepričan Crnjac, ki ob koncu leta načrtuje uravnotežen poslovni rezultat, torej brez minusa. Računa, da bosta k temu pripomogla tudi načrtovana digitalizacija in elektronski sistem nabave.
Covid na psihiatrijo?
Največja ovira v delovanju bolnišnice so še zmeraj covidni bolniki, je povedal strokovni direktor dr. Matjaž Vogrin, ki je svetu zavoda predstavil covid strategijo, saj UKC Maribor ob UKC Ljubljana, celjski bolnišnici in Golniku ostaja covid bolnišnica. V prvem valu je bilo v UKC Maribor 107 pacientov s covidom, v drugem in tretjem pa kar 3030. Zdaj jih je še deset, od teh pet na oddelku intenzivne nege. Vogrina skrbi, ker je v populaciji veliko virusne različice delta, hkrati je precepljenost prenizka, da bi se lahko obvarovali pred četrtim valom. Tudi v UKC Maribor so danes uvedli prostovoljno cepljenje za vse, ki prihajajo v bolnišnico, in prvi dan so cepili okoli 60 ljudi. "Če se bo ponovil najhujši scenarij, bo sledil kolaps zdravstva," je glede črnih napovedi pristavil Crnjac.
Ker ideja montažne covid bolnišnice ni bila uresničena, za covid bolnike nimajo posebnega prostora. Zdaj so vsi na oddelku za nevrokirurgijo, a tam je lahko največ 15 bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego. Ker želijo čim bolj razbremeniti vse druge oddelke, da bi covidu navkljub lahko delali več kot lani, ko je bilo realiziranih 82 odstotkov programa, iščejo nove rešitve za namestitev covidnih bolnikov ob novem valu okužb. Ena izmed možnosti naj bi bila na psihiatričnem oddelku, ki bi ga za ta namen morali nekoliko preurediti.
Neupravičene napotnice z oznako zelo hitro
Davek covida se že močno kaže v nedopustno dolgih čakalnih dobah. Več kot 20 tisoč bolnikov je do januarja v UKC Maribor čakalo nedopustno dolgo. Za okoli 45 odstotkov pa se je povečalo število napotnic s stopnjo nujnosti zelo hitro, ta je namreč zagotavljala obisk specialista tudi v času epidemije. A so ugotovili, da je bilo veliko teh napotnic neupravičeno označenih s to stopnjo nujnosti, zato zdaj ocenjujejo, kdo izmed teh bolnikov je zares upravičen do zelo hitrega pregleda.
(Ne)ogroženi projekti in milijoni
Svet UKC Maribor je potrdil investicijsko dokumentacijo za novo negovalno bolnišnico, ki bo po selitvi pljučnega oddelka nastala na Slivniškem Pohorju. Vendar, kot je povedal direktor Anton Crnjac, imajo le tri tedne časa za pripravo obsežne dokumentacije, če želijo za investicije, ki jih načrtujejo, počrpati evropski denar. Gre za okoli 70 milijonov evrov, s katerimi bi bile sofinancirane negovalna bolnišnica, nova infekcijska klinika in energetska sanacija UKC. "Vse naše službe sem že aktiviral, da delajo na tem. Vse bomo naredili, da projekti ne bodo ogroženi in da bomo ta sredstva pridobili," nam je dejal Crnjac.
Vogrin je spomnil, da skrajševanje čakalnih dob ni mogoče brez dodatnih programov, torej dodatnega plačila, tudi število postelj za intenzivno nego je treba povečati. Potrdili so sicer program za skrajševanje čakalnih dob na ortopediji, kjer čaka kar 2500 ljudi, to je okoli 1000 več kot lani, ko so na tem oddelku lahko opravili le polovico načrtovanih posegov. Ta program ministrstvo financira že več let, a lani zaradi epidemije ni tekel.
Čistijo sezname
Maja so v mariborskem UKC na pobudo ministrstva pričeli čistiti čakalne sezname in prenaročati paciente. Vendar jih 32.000 še danes čaka in ne vedo, kdaj bodo prišli na vrsto. "Katastrofa, da se za prve preglede pod nujno čaka tri mesece. Za pregled krčnih žil 1500 dni. To je absurd. Ob hudi zožitvi žile na vratu, ki lahko povzroči možgansko kap, je bilo lani le 14 posegov – še pred nekaj leti pa po 100. Tukaj gre tudi za degradacijo strokovnega področja. To so nujni posegi," je glede čakalnih dob komentiral predsednik Sveta UKC dr. Kazimir Miksić, upokojeni kirurg. Reševanje čakalnih dob je Crnjac označil kot eno od svojih prioritet. "Pomembno pa je, da nobena urgenca in rakast bolnik nista čakala. Zelo se bomo potrudili skrajšati čakanje – zaradi bolnikov, ne statistike!" je obljubil novi direktor.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
