Jana Juvan
Odziv na letošnjo akcijo Zdravo v naravo je doslej slabši kot prejšnja leta. Zaenkrat je prijavljenih okoli 800 ljudi, v prejšnjih letih se jih je cepilo tudi po več kot 3000. "Ljudje so se naveličali vsega cepljenja. Pozabili pa so, da tudi, ko snamemo maske, pridejo 'navadni' prehladi, gripa, angina, cela vrsta trebušnih obolenj ... in klopi," razmišlja zdravnica Metka Cerovič iz cepilnega centra Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. "Lani je bil odziv velik tudi zato, ker so bili ljudje veliko v naravi in so jih klopi prestrašili, saj jih je bilo preteklo leto res veliko. Tudi letos jih bo, ker je bila spet mila zima. To pomeni, da več drobnih glodalcev preživi, ti pa so vmesni člen za klope, da lahko prezimijo. Spomnim se tistega leta, ko je bil žled. Tisto leto je bil zaradi mraza zelo očiten padec tudi primerov obolelih za klopnim meningoencefalitisom (KME)," razlaga Cerovičeva.
Letno v Sloveniji za to nevarno boleznijo, ki jo povroči virus, ki ga prenašajo klopi, zboli povprečno 250 ljudi. Kar je veliko, ocenjuje sogovornica. In doda: "Na drugi strani pa imamo vsaj dvajset let staro cepivo, ki je zelo varno in preizkušeno. Cepimo lahko že otroke, od enega leta starosti."
Brezplačno za eno- in 49-letnike
Prav otroci, ki so ali še bodo letos stari eno leto, so tisti, ki jim cepljenje krije tudi zdravstveno zavarovanje. Enako kot odraslim, ki bodo letos dopolnili 49 let. In otrokom, ki letos dopolnijo tri leta, saj je bil sprva presejalni program namenjen triletnikom. To pa zato, ker so te generacije po epidemiološki sliki najbolj izpostavljene in pri njih lahko pride do najtežjega poteka bolezni.
Pri cepljenju proti KME je drugačna logika kot pri nalezljivih boleznih kot je covid ali ošpice, ko se cepimo (tudi) zato, da preprečimo širjenje virusa. "Tukaj se cepiš, da zaščitiš sebe," pove zdravnica. KME sicer ni edina bolezen, ki jo prenašajo klopi. Bistveno pogostejša je borelioza. Vendar je med boleznima bistvena razlika, saj slednjo lahko uspešno zdravimo z antibiotiki, ker gre za bakterijsko obolenje. Pri meningitisu, ki ga povzroči virus, pa gre samo za lajšanje simptomov, pri katerem lahko pač upamo, da je naš imunski sistem dovolj močan, da bolezen premaga brez hujših posledic. Te se sicer pojavijo v okoli petih odstotkih, ko pride celo do ohromelosti, en do dva odstotka bolnikov celo umre, okoli tretjina pa ima motnje koncentracije, glavobole in podobno. Gre namreč za nevarno vnetje možganovine in možganske ovojnice.
Prijave na 02 22 86 200
Precepljenost je pri nas še zelo nizka, le okoli 17 odstotna. Za primerjavo, v sosednji Avstriji je okoli 80 odstotna, pove direktor mariborskega zdravstvenega doma dr. Jernej Završnik. Zato se že enajst let trudijo s posebno akcijo Zdravo v naravo, s katero ljudem ponudijo cenejše cepljenje (20 evrov namesto 28), lani je akcija postala tudi vseslovenska. Letos bo prvič potekala v sodelovanju z Nogometnim klubom Maribor, zato bodo cepljenje izvajali v Ljudskem vrtu. Na cepljenje se je treba prijaviti, to lahko storite še do petka na telefonski številki 02 22 86 200 ali preko spletne aplikacije, ki je dostopna na https://prizdravniku.si/#/vrsta/07883/488.
Za cepljenje je zdaj pravi čas. "Klopi so že zelo aktivni, saj se nam že javljajo pacienti, ki jih skrbi zaradi rdečice po ugrizu. Večinoma gre za lokalno toksično reakcijo. Na mestu, kjer se klop prisesa, skoraj vedno nastane rdeča pikica, ki se tudi lahko širi. Tega se ni za bati," pove Cerovičeva. Je pa po vsakem vbodu klopa treba vsaj dva tedna opazovati mesto, kjer se je zajedalec prisesal, saj če nastane obroč tako imenovan "kravje oko", ki se širi in je na sredini bel, je to znak za boreliozo. Vedno, ko gremo v naravo, je zato pametno imeti tudi zaščito, ki klope odvrača od tega, da nas napadejo. Repelenti in svetla oblačila, na katerih klopa hitreje opazimo, se priporočajo. Pa tuširanje po izletu v naravi in pregledovanje telesa. "Smo na glavnem endemskem območju v Evropi. Na Pohorju jih je polno," sklene sogovornica. Če se klop vseeno uspe prisesati, pa je pomembno, da se ga z ničemer ne maže, saj potem spusti slino, v kateri je virus in je verjetnost okužbe večja. Zato ga samo čim prej ostranimo s pinceto in tudi če pri tem glavica ostane v koži ni problem, saj telo tujek samo izloči.
Dve vrsti cepiva
Proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) sta pri nas dostopni dve cepivi. Eno je od proizvajalca Pfizer, z njim v Mariboru cepijo odrasle. Drugo je od podjetja Glaxo Smith Kline, njihovega imajo v zdravstvenem domu v manjših dozah in ga uporabljajo za cepljenje otrok. Pri obeh gre za tako imenovana mrtva cepiva, v njem so torej delčki inaktiviranega virusa, gojenega na jajčnih beljakovinah. Zato se cepiti ne sme nekdo, ki ima anafilaktično reakcijo na jajčne beljakovine. Pa tudi ne nosečnice. Kot pri vsakem cepljenju mora oseba seveda biti zdrava, med morebitnim cepljenjem proti covidu pa mora miniti dva tedna, da se lahko pravilno ocenijo morebitni stranski učinki. Za osnovno cepljenje proti KME so predvideni trije odmerki, in sicer prva dva v razmiku enega meseca, tretji pa nato po pol leta. Nato se priporočajo poživitveni odmerki na tri ali pet let, odvisno od starosti. "Cepljenje je varno in učinkovito. So možni neželeni učinki v smislu rdečice, boleče roke, povišane telesne temperature ali mrzlice, a to ni zelo pogosto. Cepivo je preizkušeno, cel svet ga uporablja že več kot 20 let. Zadržkov s stališča varnosti cepiva ni nobenega," poudari zdravnica Metka Cerovič.
