Pred dnevi smo se na pobreškem pokopališču v Mariboru poslovili od magistra Alfonza Podgorelca, generalnega direktorja Pošte Slovenija v pokoju. Alfonz je bil človek, ki je s svojim delom in z osebnostjo zaznamoval svoj čas in razvoj pošte v Sloveniji. Ko danes pomislim nanj, vidim vztrajnega in sposobnega človeka, polnega izkušenj in modrosti.
Čeprav smo vsaj v zadnjem času slutili in se bali, da v neenakem boju bije zadnjo bitko z nekaj let trajajočo zahrbtno boleznijo, nas je novica o njegovi smrti močno prizadela. Smrt prijatelja, sošolca in sodelavca človeka vedno hudo prizadene.
Ko sem ga pred dvema tednoma zadnjič obiskal, je bilo očitno, da je bolezen napredovala, vendar tega ni pokazal, saj je upal, da jo bo premagal s pomočjo družine in zdravnikov. Tudi v tem najinem zadnjem pogovoru je bil dejaven in razmišljujoč. Pokončen, kot je bil vse svoje dni, ni omenjal bolezni, kateri njegovo telo žal ni bilo več kos. Raje se je zvedavo loteval dogodkov pri nas in okoli nas.
Alfonz Podgorelec se je rodil 18. maja 1941 v kmečki družini v vasi Grabe pri Ormožu. Po končani nižji gimnaziji se je leta 1958 zaposlil pri PTT-podjetju v enoti v Mariboru. Zaradi svojih sposobnosti in marljivega dela je hitro napredoval. Tako je že leta 1964 prevzel naloge upravnika pošte v Hočah, pozneje kontrolorja na pošti Maribor in pozneje namestnika direktorja podjetja. Ob delu se je stalno izobraževal. Končal je strokovno PTT-šolo v Ljubljani, višjo PTT-šolo v Zagrebu in pozneje diplomiral na mariborski visoki ekonomsko-komercialni šoli, kjer je leta 1989 zaključil tudi magistrski študij.
Leta 1992 je vodil projekt ustanovitve Poštne banke Slovenije in ob njeni ustanovitvi postal pomočnik direktorja. Leta 1993 je postal pomočnik glavnega direktorja Združenega PTT-podjetja Slovenije in bil pozneje s sklepom vlade imenovan za namestnika generalnega direktorja. Leta 1995 je bil imenovan za generalnega direktorja Pošte Slovenije. Dolžnosti generalnega direktorja je opravljal do leta 2000 in od 2001 do 2005. Zavedal se je, da se mora Pošta Slovenije nenehno strokovno in tehnološko razvijati. Bil je tudi aktiven član Svetovne poštne zveze.
Svoje delo je vedno opravljal vestno in strokovno. Svoj čas je namenjal tudi pedagoškemu delu. Kot dolgoletni višji predavatelj je bil nosilec treh predmetov na fakulteti za pomorstvo. Izjemno si je prizadeval za izobraževanje prihodnjih strokovnjakov slovenske Pošte. Objavil je več strokovnih člankov in napisal nekaj učbenikov.
Zelo rad je imel Maribor, zato je ob ustanovitvi Pošte Slovenija dosegel, da je bil sedež podjetja v Mariboru. Mesto Maribor mu je leta 2003 podelilo pečatnik za izvedbo pomembne investicije poštnega logističnega centra v Mariboru.
Pri njegovih uspehih so mu bili v veliko spodbudo soproga Mira ter sinova Peter in Andrej.
Upokojil se je leta 2005. V prostem času se je posvetil delu v vinogradu na Gorci v Malečniku. Izjemno je užival ob svojih dveh vnukih, ki jima je s svojim znanjem in nadvse zanimivim pripovedovanjem približeval zgodovino.
Alfonz, hvala za čudovit odnos do dela, sodelavk in sodelavcev ter brezpogojno predanost delu na Pošti Slovenije, ki je predvsem po tvoji zaslugi v času tvojega vodenja dosegla velik razvoj.
Dragi Alfonz, ohranili te bomo v trajnem in lepem spominu kot vestnega, razmišljujočega in čudovitega prijatelja. Hvala za vse, kar si nam dal, ponosni smo lahko, da smo bili tvoji sopotniki v tem razburkanem svetu.
