V spomin: Vinko Žegura (1935-2022)

Gorazd Sajko
28.09.2022 02:00

V letu 2022 nas je za vedno zapustilo kar nekaj velikih ljudi, ki so zaznamovali mariborsko zdravstvo, med njimi tudi moj velik vzornik in prijatelj Vinko Žegura, dr. dent. med.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vinko Žegura
Foto: Osebni Arhiv

V letu 2022 nas je za vedno zapustilo kar nekaj velikih ljudi, ki so zaznamovali mariborsko zdravstvo, med njimi tudi moj velik vzornik in prijatelj Vinko Žegura, dr. dent. med.

Vinko se je rodil leta 1935 v Grudi pri Dubrovniku. Stomatologijo je študiral v Beogradu in jo uspešno zaključil leta 1961. Po opravljenem pripravništvu se je leta 1964 zaposlil v zobni polikliniki v Mariboru, ki je bila kasneje priključena Zdravstvenemu domu Maribor. Leta 1977 je bil imenovan za vodjo splošne zobozdravstvene službe za odrasle, kar je opravljal do upokojitve leta 2005. V svoji delovni dobi je bil aktiven in prizadeven na osnovnem strokovnem področju, razen tega mentor mnogim pripravnikom, opravil podiplomski študij iz javnega zdravstva, sodeloval v organih organizacijske enote zobozdravstveno varstvo (delavski svet, kolegij). Spremljal je strokovno doktrino - zaslužen je za spremembo sterilizacije z avtoklaviranjem in zdravljenje z mehkim laserjem. Aktivno je sodeloval pri prenovi zobnih ambulant v Ulici kneza Koclja 10, izgradnji novega objekta zobnih ambulant v Ljubljanski ulici in specialističnih zobozdravstvenih ambulant po zahtevi za izpraznitev teh v Žitni ulici v Mariboru.

Ko sem se zaposlil v Zdravstvenem domu v Mariboru, je bil moj nadrejeni kot vodja splošne zobozdravstvene službe. Bil je karizmatičen človek, velik poštenjak in srčno predan zobozdravstvu. Veliko smo se družili tudi z njegovo soprogo Miločko, ki sem jo spoznal kot dijak Prve gimnazije v Mariboru, ko je bila moja profesorica angleškega jezika. Veliko je pripovedoval o svojih dveh hčerkah in s ponosom o svojih vnukih Teji in Luku. Njegov hobi je bilo fotografiranje, ki nam je ohranilo veliko spominov na nepozabna zasebna in strokovna srečanja.

Vsi smo ga spoštovali in si želeli njegove družbe. Bil je moj nepozabni kolega, prijatelj. Pogrešal ga bom. Dragi Vinko, počivaj v miru!

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta