Tatjana Vrbnjak
V Sloveniji je vsako leto v zgodnjo obravnavo na novo vključenih okoli 400 otrok s posebnimi potrebami, skupno pa je take obravnave v predšolskem obdobju deležnih 1200 otrok. V državi zdaj deluje 21 razvojnih ambulant, ki se bodo kmalu preoblikovale v centre za zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami, saj prične 1. januarja 2019 veljati Zakon o zgodnji obravnavi otrok. Nova zakonodaja prinaša drugačno, razširjeno individualno in timsko obravnavo otroka s posebnimi potrebami in njegove družine. V razvojnih ambulantah je bil v središču otrok, v centrih pa se bodo osredotočili na celotno njegovo družino.
Za vse otroke enaka obravnava
V praksi ta način vpeljujejo že dobro leto v okviru pilotskega projekta Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami. Novi zakon in pilotni projekt so predstavili na strokovnem srečanju, na katero je predstavnike vrtcev, centra za socialno delo, nevladnih organizacij, pediatre in druge povabil Zdravstveni dom Maribor. "V Mariboru je v projekt vključenih okoli 270 otrok," pravi Simona Muhič, strokovna koordinatorica projekta v Zdravstvenem domu Maribor, in razlaga, da je ta omogočil razširjen strokovni tim: poleg dodatnega fizioterapevta, delovnega terapevta in logopeda so v zgodnjo obravnavo otrok vključeni še socialni delavec, psiholog in specialni pedagog ter predstavnik družine.
"Neskončno me veseli, da je projekt pokazal, da ta način funkcionira"
Zakon predvideva koordinatorja
Zelo pomembni novosti, ki ju prinaša novi pristop pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami, sta tudi vključitev otrokove družine in multidisciplinarno timsko sodelovanje pri njegovi obravnavi. Kako je slednje videti v praksi? "Fizioterapevtka denimo lahko predlaga, naj se v otrokovo obravnavo vključi še delovna terapevtka ali socialna delavka. Ali pa specialni pedagog zazna potrebo po vključitvi psihologa ali katerega drugega člana tima."
Vse informacije na enem mestu
Koordinator bo poleg tega, da bo povezoval vse dejavnosti tima, seznanjal starše o vseh drugih pravicah, na primer iz socialnega varstva. Skratka, vsa podpora in vse informacije bodo družini na voljo na enem mestu. "Neskončno me veseli, da je projekt pokazal, da ta način funkcionira," je dejala Jasna Murgel. In poudarila: "Vse bi ostalo le črka na papirju, če ne bi bila po zakonu sprejeta še resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki je skupaj z akcijskim načrtom predvidela financiranje razširitve razvojnih ambulant."
Država bo poslej za delovanje centrov (razširjenih timov razvojnih ambulant) namenila okoli 7 milijonov evrov letno, doslej so jo razvojne ambulante stale 3,6 milijona na leto.
