V zibelki slovenskega vinarstva: "Slabega vina tod naokrog ni"

Lucija Zelnik
01.09.2019 06:52

Potem ko je posestvo leta 1822 kupil nadvojvoda Janez, se je na Štajerskem začelo razvijati kvalitetno vinogradništvo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Boštjan Rožič je od leta 1994 odgovoren za upravljanje posestva Meranovo.
Andrej Petelinšek

V neposredni bližini središča mesta, hkrati pa popolnoma odmaknjeno v naravo, je posestvo Meranovo. Je odlična razgledna točka za mimoidoče in prikladna postojanka na poti marsikaterega pohodnika. Najbolj pa Meranovo slovi po začetku kvalitetnega vinogradništva na Slovenskem, za katerega je zaslužen nadvojvoda Janez, vnuk cesarice Marije Terezije, ki je leta 1822 posestvo kupil in s tem naredil v slovenskem vinogradništvu velik korak naprej. V okolici Peker in Limbuša je prepoznal ugodne klimatske razmere za gojenje trte in iz Porenja pripeljal številne žlahtne vinske sorte, kot so traminec, renski rizling in zeleni silvanec.

Posestvo Meranovo
Andrej Petelinšek

Oskrbniki potomke Stare trte

Rožič pravi, da je Meranovo trenutno univerzitetni center za vinogradništvo: "Večina vinogradniškega dela na faksu poteka tu. Zgoraj imamo predavalnice in vinarski laboratorij, kjer so vaje, sicer pa študenti vse leto skrbijo za vinograde, da se ne učijo samo iz knjig, temveč praktično spoznavajo vinogradništvo." Skoraj polovica pridelanega vina je sauvignona, nekoliko manj renskega in laškega rizlinga ter najmanj modrega pinota, ki ga uporabljajo samo za penino. "Smo tudi oskrbniki potomke Stare trte - grozdje se tam pobere in se pripelje k nam, kjer potem študentje z vinom, ki se ga sicer ne da dobiti v redni prodaji, polnijo steklenice," pove sogovornik.

Brez vinskega laboratorija ne gre ...
Andrej Petelinšek

"Slabega vina tod naokrog ni"

Gostje Meranovo obiskujejo vse leto, ogromno je pohodnikov, ki se okrepčajo po poti na Pečke, veliko ljudi se pripelje tudi z avtomobili. Večje družbe pridejo na pokušnjo vin, po naročilu pa organizirajo tudi pogostitve za zaključene družbe, še posebej v novoletnem času. "Največ gostov je okoli prvomajskih praznikov, poleti pa je veliko tudi nemških in avstrijskih turistov, ki pridejo uživat v naravo in občudovat razgled, sploh zvečer, ko je osvetljen celoten Maribor," pravi Rožič in doda, da je med obiskovalci, še posebej tujimi, veliko zanimanja za zgodovino Meranovega. Prirejajo različne dogodke, kot so dan odprtih vrat in brezplačne pokušnje vin, martinovanje in tradicionalna prireditev Klopotčevanje, ki je vsako leto zadnjo soboto v juliju. Pred tem se organizira ocenjevanje vin okoliških vinogradnikov, na Klopotčevanju pa se najboljšemu izmed njih podeli priznanje Zlati grozd Limbuša. "Zdi se mi dobra spodbuda za pridelovanje vina, saj se vinogradniki primerjajo med seboj in dobijo občutek, kakšne kvalitete je njihovo vino," pravi Rožič. "Moram reči, da slabega vina tod naokrog ni - očitno je nadvojvoda Janez z izobraževanjem okoliških kmetov k temu ogromno prispeval."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta