Kadar so ljudje pred časom slišali, da mož, oče trpinči svojo družino, so največkrat menili, da gre za zasebno, družinsko stvar. Danes je vendarle drugače - predvsem institucije na tovrstno nasilje bistveno prej reagirajo, kot so pred leti. Ženske žrtve nasilja so manj stigmatizirane, ko povedo, kaj se v družini dogaja, toda še vedno je njihova pot, ko se želijo izviti iz nasilnega odnosa, zelo zahtevna in dolgotrajna, kajti nasilje pušča globoke posledice. Mnoge potrebujejo strokovno pomoč in v najtežjih primerih tudi umik v varno okolje.
V 21 letih delovanja je bilo v Varno hišo Maribor sprejetih 919 žensk in otrok, povprečno 44 na leto. Prva leta je varna hiša opravljala tudi vlogo kriznega centra, odkar pa v Mariboru deluje še krizni center za ženske in otroke žrtve nasilja v družini, kamor se ženska lahko umakne v primeru akutnega nasilja in tam v treh tednih premisli, kako naprej, pridejo v varno hišo samo tiste, ki so odločene življenje spremeniti. V varni hiši lahko ostanejo šest mesecev do leto dni - to je po izkušnjah dovolj, da zmorejo z lastnimi močmi naprej.
Korak nazaj?
"Medtem ko je ženska v varni hiši, kjer dela na sebi, prepoznava vzorce in strategije, ki jih je razvila v nasilnem odnosu, in jih spreminja, pridobiva izkušnje in samozavest za drugačno življenje, vzporedno tečejo postopki na centru za socialno delo, sodišču. Zelo različni so: od kazenskih postopkov zaradi nasilja v družini do ločitvenih ali urejanja stikov otroka z očetom. Pri tem v zadnjem času opažamo prakse, ki jih ocenjujemo kot korak nazaj," opozarja Anka Fingušt, vodja Varne hiše Maribor. Pojasni, da je "zakonodaja na področju nasilja v družini zelo veliko naredila za pomoč žrtvam nasilja: cel sistem se takoj aktivira, žrtev se ima kam umakniti, povzročitelju nasilja se lahko izreče prepoved približevanja, od njega se zahteva izselitev iz stanovanja ... Toda hkrati s tem se dogaja, da so nekatere praktične odločitve, predvsem glede stikov otroka z očetom, zdaj slabše, kot so bile.
Prehitri stiki škodijo vsem
Izkušnje strokovnih delavk v varni hiši kažejo, da prehitri stiki praviloma povzročijo zelo hude stiske ženskam in otrokom. Otroci so, kadar so stiki omogočeni "takoj", tudi zelo izpostavljeni pritiskom očeta, ko želi ta preko njih priti do informacij o njihovi mami. In kadar otrok čuti, da pri tem za očeta ni pomemben on, je zelo prizadet. Nekateri otroci si stikov z očetom niti ne želijo, ker se povzročitelja nasilja bojijo. Zato je Finguštova prepričana, da "bi bilo treba pogosteje izkoristiti možnost, da se povzročitelju nasilja izreče tudi prepoved približevanja otroku, to namreč zakonodaja omogoča, a se v praksi zgodi le izjemoma".
"Tisti, ki je povzročal nasilje, naj dokaže, da je vreden, da se stiki ponovno vzpostavijo"
Mediacija je dobra le, ko sta partnerja enakovredna
Sodišče se za to odloči v slabi tretjini primerov (najprej prepoved približevanja za 48 ur izreče policija, nato jo na do skupno deset dni lahko podaljša preiskovalni sodnik). Lani je policija na območju mariborskega centra za socialno delo izrekla 212 ukrepov prepovedi približevanja.
Sedem mrtvih žensk na dan
Vsak dan v Evropski uniji zaradi nasilja v družini umre sedem žensk, pravi Anka Fingušt, pri nas v Sloveniji na leto okoli deset. Zakaj smo ljudje nasilni? "Nasilje je praviloma priučeno vedenje, izhaja iz družine in se lahko vleče iz generacije v generacijo," odgovarja Finguštova. "Podatki kažejo, da so v polovici primerov nasilja v družini, kjer je bil povzročiteljem izrečen ukrep prepovedi približevanja žrtvi, prisotni mladoletni otroci. Otrok je žrtev nasilja, tudi če je samo priča nasilja, če torej povzročitelj do njega ni nasilen."