(VIDEO) Grema na kafe z Romanom Štabucem: Maribor ne potrebuje vinograda na Piramidi zaradi alkohola

Da je v zmernih količinah uživanja vino eliksir mladosti, je bila ena prvih od mnogih iskrivih misli Romana Štabuca ob našem snidenju pred Hišo Stare trte na Lentu. Te dni se bo svetovalec za vinogradništvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor upokojil, 40 let se je poklicno ukvarjal z vinogradništvom in vinogradniki. Preden smo sedli za mizo, si je Štabuc ogledal, kako je porezana najstarejša trta na svetu. "Pred Staro trto smo tudi zaradi simbolike. Najstarejša žlahtna trta tega sveta naj bi rasla na Lentu. Imamo še starejše trte, nekaj tisoč let stare rastejo na otokih, a niso žlahtne trte," je izbiro lokala pojasnil Štabuc, ki je naročil renski rizling s Piramide.

Kaj je v vinu, da je eliksir mladosti?

"Vino je najbolj bogata naravna pijača, ki pa ima v sebi tudi alkohol. Hektar vinograda ima lahko tudi milijon kvadratnih metrov koreninskega sistema. Trta, iz katere izhaja vino, je stara več kot 70 milijonov let in je ena najstarejših rastlin, za človeka ni zagotovo, da je na tem svetu milijon let. Preko sonca, asimilacije, vode, ogljikovega dioksida v zraku dobi trta hrano. Preko misterija koreninskega sistema pride do majhnega delčka, ki ga nato uživamo. Je pa res, da je v vinu tudi alkohol, ki je lahko veliko slabilo človeka."

Kdaj si privoščite kavo in kdaj vino?

"Kava je sestavni del družbenega dogajanja. Rad imam kavo, ker je poživitvena. Ob kavi se dobimo, razvedrimo. Vsaka pijača ima svoj čas. Pitje vina je zame odgovornost. Vino ob hrani, za kulturo, ob ljudeh. Vina ne piješ sam. Če ga piješ sam, v tišini, si na poti pijanstva. Vino je za druženje, za vzpostavljanje dobrih medsebojnih odnosov med ljudmi, s kozarcem vina se ti odpre srce. Lahko pa je tudi nasprotno - če je vina preveč, je to bodrilo za obcestne tolovaje. Vino je misterij, znak kulture, profana stvar, ki je za popit, lahko je kulturna stvar, s katero plemenitiš dogodke od rojstva do smrti."

Nekatere Mariborčanke in Mariborčani so ponosni, da najstarejša trta na svetu raste v mestu ob Dravi.

"Beseda ponosni je preskromna. Morali bi biti izjemno ponosni. Ne zavedamo se, kaj imamo. Ne potenciram in ne dajem prevelikega pomena trti, a gre za nekaj avtohtonega in edinstvenega v Mariboru, k temu bi moralo biti usmerjeno celotno mesto, sploh ko gre za turizem v mestu. Najstarejša trta bi morala biti izhodišče, pot in cilj."

Štiri desetletja ste delali z vinogradniki kot svetovalec. Koliko so se pridelovalci vina pri nas poistovetili s trto z Lenta?

"Vinogradniki smo tradicionalni kmetijski pridelovalci, glede novotarij smo počasni, a ko se za nekaj odločimo, smo super. Morda smo res premalo poistoveteni s Staro trto, več dogodkov bi lahko bilo povezano s to točko. Kot potrebujemo voditelje v življenju, jih potrebujejo tudi vinogradniki. Nekdo bi moral reči, v kateri smeri gremo. Vsak živi svoje življenje, a delamo za skupni cilj. Skupnih ciljev, ki niso prisila, je premalo, ti cilji morajo biti naša odločitev."

Renski rizling s Piramide ste najverjetneje naročili, ker je z mestnega hriba, ki ima izjemno lego za vinograd, kar je pomemben pogoj za kvaliteto vina. Ali pa je to provokacija, ker pogled na vinograde na Piramidi najbrž ne razveseli nekoga, ki se je 40 let trudil za razvoj vinogradništva?

"Vse v življenju se spreminja. Med letoma 1986 in 1989 si je Jože Protner, enolog in nato direktor Vinaga, zadal, da bo vinograde obnovil. Pred tem je bila Piramida v še slabšem stanju, kot je zdaj. Takrat so se mesto in nekateri ljudje odločili, da stvar uredijo. Dobro vodstvo je imelo dober cilj. Posadili so renski rizling, ki je kralj belih vin. V naših krajih daje ta sorta izjemno žlahtnost, ima pa določene zahteve. Ena od teh je izjemna lega. Renski rizling na Piramidi lahko daje fantastična vina. Spomnim se letnika 1995, ko je v desetih dneh oktobra prišel suh fen in iz običajne kakovosti smo dobili suhi jagodni izbor.

Glede stanja na Piramidi sedaj pa je tako. Ko vino ni nič drugega kot le alkoholna pijača in je postavljeno ob bok drugim pijačam, je kakovost necenjena. Kar se ne plača in izplača, se opušča. Tako je v tem trenutku tudi na Piramidi. Ker se spreminja miselnost. Vinograd na Piramidi ni več namenjen pridelavi vina kot pijače. Kultura mesta se je razširila, vedenje se je povečalo, vinograd na Piramidi bo moral imeti več funkcij, da bo lahko obstajal. Da bo del načina življenja ljudi, bo moral biti ekološki, hkrati bo mariborski, ker bo rekreativna površina, koncept pa bo moral biti usklajen z ekonomiko tistega, ki bo za vinograd skrbel. Maribor ne potrebuje vinograda na Piramidi zaradi alkohola, ampak ga potrebuje, da predstavlja kulturo, veličino mesta. Veliko je idej, kako vinograd na Piramidi približati ljudem. Vrste bi lahko dali v najem znanim Mariborčankam in Mariborčanom, na mestni hrib bi lahko zasadili cepiče potomk Stare trte z vsega sveta, to bi bil vinograd Stare trte, povezan s celim svetom. Ne gre za vino, za alkohol in denar, gre za Maribor in njegovo pozicijo v Sloveniji in Evropi."

Kaj bo nov trend v vinogradništvu?

"Naloga stroke je, da najde odgovor na vsako vprašanje. Najslabša je stroka, ki z ljudmi nekaj ugotavlja, ne zna pa prognozirati, četudi te imajo za čudnega, ko kaj napoveš. Čudna je tudi nova tehnologija, ki smo jo pripravili v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor, gre za naravne vinograde. Zasajeni so na strmini nad 40 odstotkov strmine, gre za alternativo za strmine, ki bodo sicer neobdelane, če tam ne bo vinogradov, kar pa je za krajino slabo. Vinogradništvo ni namenjeno masovni proizvodnji, traktorizaciji, kemizaciji ... Zamislili smo si vinograde, kot so bili pred 100 leti - brez betonskih stebrov in žic, z izjemnimi slovenskimi lesenimi koli. Na njih so sodobne, tolerantne sorte, ki jih vsaj deset let ne bomo škropili. Gre za vertikalni zaviti kordon, ki ga obrezuješ s 150 urami na hektar, skupaj s trgatvijo, kosi pa se z robotom. S tem ima mladi vinogradnik veliko časa za druge stvari. O kvaliteti še ne moremo razpredati, pustiti moramo času čas. S tem smo vrgli rokavico. Gre za ekologijo, biodinamiko. Kaj pa je kvaliteta? Kot definicija lepote in družbene norme se tudi kvaliteta spreminja. Ne bi šlo za sortna vina, ampak za ekološka bela ali ekološka rdeča vina, za katera bi ljudje dali več denarja. Hkrati pa bi to bili tudi parki za ljudi, z ljudmi. Brez tujkov, ki niso naravni. Bistvo vina in življenja je, da se ne vtikaš v naravne zakone, ampak da jih spremljaš, doživljaš in usmerjaš, naravnih zakonov ne moreš kreirati. Ko začneš življenje ali pa vino kreirati, si kot slon v trgovini s porcelanom, več uničiš, kot narediš. Tudi v medsebojnih odnosih je tako, obstaja zlata črta, ki je ne smeš prekoračiti. Ko se zavestno odločiš za kršitev, porušiš vse. Ko zapraviš vse, začneš podvajati napore. Zabloda ljudi je, da lahko popraviš za nazaj, ko nekaj v naravi spacaš."

Kakšne so vaše želje za Maribor?

"Vse imamo v svojih rokah, za napredek pa potrebujemo širino duha in kulturo. Ne smemo se ukvarjati le z 'imeti', nekaj moramo dati tudi na 'biti'. Maribor bi lahko bil več. Naj se razvija naprej, kot se razvija sedaj. Odločevalci bi lahko več sodelovali z ljudmi. Kot v Hyde Parku bi lahko tudi v Mariboru župan vsak mesec enkrat odgovarjal pred ljudmi, imeli bi prosto tribuno. S pogovorom se da marsikaj narediti. Seveda na neprisiljen način, morda s kozarcem renskega rizlinga v roki. Tako bi lahko več dosegli kot s politikantstvom. Želim si, da bi se Maribor zavedal, da ima s Kmetijsko-gozdarskim zavodom edinstveno institucijo v samem mestu. Kmalu bo 130 let zavoda. V času Avstro-Ogrske je bila to ekstravagantna ustanova, ki je reševala izjemne stvari. Župan bi si lahko večkrat vzel čas za obisk zavoda, da bi nam prisluhnil, nas upošteval, s tem bi se zavedal, da ima Maribor s tem veliko dodano vrednost, ki ni le strokovna, ampak ima tudi kulturno poslanstvo. To je gradnik mesta, ne novi objekti in hoteli, ki smo jih seveda veseli. Zgodovine si ne moreš narediti, lahko pa jo živiš, prenašaš in bogatiš. Maribor je bogato mesto."