Projekt, ki povezuje osem partnerjev: Mestno občino Maribor, Snago, d.o.o., Zavod za gradbeništvo Slovenije, E-zavod, Zavod za inovativnost in podjetništvo, Deltaplan, d.o.o., Inštitut Wcycle Maribor in društvo Aktiviraj se! in za katerega so prejeli skoraj tri milijone evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, se letos sicer izteka. A predstavniki projekta verjamejo, da bodo tukaj ostale vsaj površine, namenjene vrtičkanju občanov.
Pomen in namen območja sta namreč večplastna, ob urejanju gredic je namen tudi izobraževanje o sobivanju, solidarnosti in vzajemnosti ter še o marsičem. "Po vzoru številnih mest v Evropi, na primer Dunaja, kjer že od leta 1991 biološke odpadke predelujejo v kompost, je eden ključnih ciljev trajnostno ravnanje z odpadki. Projekt daje možnost, da že znane tehnologije predelave povežemo na inovativen način, zato biološkim odpadkom dodajamo tudi mrtvo izkopno zemljino in bio oglje, ki bogati izprano in preveč izkoriščano prst," izpostavi predstavnica za odnose z javnostmi Petra Hercog.
Cilj je bil razviti postopke, kako iz bioloških odpadkov, ki jih ustvarimo v mestu, pridobiti zemljo, ki bi jo lahko uporabili v javnih nasadih, rastlinjakih in vrtovih v mestu, pa tudi v gradnji pri revitalizaciji degradiranih zemljišč.
Nekaj več kot polovica površine je namenjena vrtovom, ki jih obdeluje 66 najemnikov, ki so se odzvali javnemu pozivu leta 2018. "Trenutno so vse površine, ki so v brezplačnem najemu, zasedene, če kakšen najemnik odstopi od dogovora, so javni pozivi objavljeni na spletni strani partnerjev, najpogosteje vodilnega partnerja, torej Mestne občine Maribor, in Inštituta Wcycle," pojasni Hercogova.
Ob skrbi za skupne površine, ki med drugim zajemajo tudi sadovnjak, društvo Aktiviraj se! skupaj z E-zavodom skrbi tudi za izobraževanje najemnikov vrtičkarjev o vrtnarjenju. "Najemnikom smo svetovali, kaj posaditi glede na lego in kakovost zemlje," pove Hercogova in pripomni, da so vrtovi do pozne jeseni prava paša za oči. Na vrtovih gojijo različne vrste sezonske zelenjave - solato, ohrovt, bučke, fižol, paradižnik, papriko - in sadja. Na površinah, ki jih obdeluje društvo Aktiviraj se!, dodatno spodbujajo najemnike s prikazom različnih zasaditev, na primer okrasnega cvetja in zelišč. Po dogovoru s prostovoljci na socialnointegracijskem vrtu dvakrat na teden organizirajo različne aktivnosti.
Za sadike na posameznih vrtovih skrbijo najemniki, na delu vrtov, ki je v skupni rabi, zagotavljajo sadike iz sredstev projekta. S hrano, ki jo najemnik pridela na vrtu, prosto razpolaga. Vrtovi so v prvi vrsti namenjeni prostoru za izobraževanje o pomenu lokalno pridelane hrane in spoznavanju načinov urbanega vrtnarjenja, poleg tega spodbujajo tudi k družbeni odgovornosti. Vrtičkarje so tako že lani nezavezujoče pozvali, naj nastavijo presežke vrtnin, ki so jih nato odpeljali v Ljudsko kuhinjo Betlehem.
Pridelki niso namenjeni prodaji, v skladu s trajnostnimi smernicami projekta zato poskrbijo, da pridelano hrano porabijo. Kar nastane na skupnih površinah urbanih vrtov, razdelijo med prostovoljce ali pa zanje iz pridelane hrane kaj skuhajo.
Načrti o prihodnjem upravljanju vrtov še nastajajo. Zagotovo pa bodo tudi v prihodnje predstavljali prostor za vrtnarjenje zainteresiranih občanov in izobraževanje o pomembnosti lokalno pridelane hrane in kratkih oskrbnih verig, še pravi Hercogova.
