Vsakodnevna muka po stopnicah: Kako do vgradnje dvigala v bloku?

Ko starejši ljudje, ki živijo v blokih brez dvigal, vsakodnevne hoje po stopnicah ne zmorejo, mnogi postanejo ujetniki svojih domov. Nerešljiv problem je to tudi za invalide in velik problem za starše malih otrok. In tudi za vse, ki so pri hoji (vsaj začasno) ovirani zaradi poškodbe. Imeti dvigalo v bloku je zato potreba, ne luksuz. A pri nas velja slednje. Po letu 1950 se je v Mariboru, kažejo podatki Geodetske uprave RS, zgradilo kar 314 stanovanjskih blokov z vsaj 6 etažami (klet, pritličje in nato še najmanj štiri nadstropja) brez dvigala. V številki so zajeti le štiri- in večnadstropni bloki. Eno-, dve- in trinadstropni stanovanjski objekti pa so tako ali tako praktično vsi - z izjemo nekaterih novejših - brez dvigala.

Vsakodnevna muka po stopnicah

Da v stari objekt vgraditi dvigalo ni preprosto, na podlagi lastnih dolgoletnih izkušenj ve Drago Kavnik iz Maribora, ki si zanj prizadeva zaradi žene, ki je na invalidskem vozičku. Stopnice premagujeta s pomočjo vzpenjalnika, kar pa gospe Kavnik povzroča izjemno močne bolečine v hrbtenici. Zaradi načina gradnje je v njihov blok dvigalo mogoče vgraditi le za sredinska stanovanja, in sicer kot zunanjo dvižno ploščad, na katero se dostopa iz balkona.

Pred leti je v bloku živela tudi družina z otrokom s cerebralno paralizo, ki je tudi potrebovala dvigalo. Skupaj so si prizadevali zanj, vendar jim zahtevanega - takrat 100-odstotnega soglasja etažnih lastnikov ni uspelo doseči (omenjena družina se je kasneje zato preselila v blok z dvigalom). No, ta praktično neuresničljivi pogoj - ker vedno se najde kdo, ki je proti, ali pa so ovira neurejeni lastniški odnosi, dedovanje, odsotnost lastnika itd. - se je spremenil s spremembo stanovanjskega zakona pred dvema, tremi leti, ki je določila, da za investicijo za vgradnjo dvigala namesto prejšnjega 100-odstotnega soglasja zadostuje 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov.

Kljub spremembi zakonodaje v Kavnikovem bloku dvigala še ni. Od namere ni odstopil, le korona je vse skupaj ustavila, pravi Kavnik.

Različen interes za vgradnjo dvigal

Tudi po spremembi stanovanjskega zakona v Mariboru ni velikega interesa za gradnjo dvigal, ocenjujejo upravniki, ki so se odzvali na naša vprašanja (ponovno med njimi ni Staninvesta, ki upravlja največ mariborskih stanovanj). Glavni razlog je, menijo, višina investicije. "Zaradi stroška se etažni lastniki tej investiciji izogibajo ali pa se raje preselijo kam, kjer jim je omogočeno dvigalo, kot da bi šli urejat vgradnjo dvigala preko upravnika skupaj z drugimi etažnimi lastniki," pravi Saša Baltič iz Uprastana. Zdaj zahtevano 75-odstotno soglasje za to investicijo pa ocenjuje kot "primerno, a še vedno ga bo težko doseči, razen če ne bo v rezervnem skladu dovolj denarja".

Drugačne izkušnje imajo v Velenju, kjer so po spremembi zakona vgradili dvigala že v najmanj deset blokov, letos bo z njimi opremljenih še šest ali sedem. Njihove izkušnje potrjujejo, da je zahtevano 75-odstotno soglasje za investicijo veliko lažje dosegljivo kot prej praktično nedosegljivo 100-odstotno. "Občina (ta je v skoraj vseh večstanovanjskih objektih solastnica kot etažna lastnica) vedno da soglasje za investicijo in v svojem deležu lastnine plača vgradnjo, poleg tega pa si prizadevamo čim bolj poenostaviti postopke in jih čim hitreje izpeljati," pravi Alenka Rednjak, vodja urada za premoženje in investicije v občini Velenje, in dodaja, da se to za zdaj kaže kot v redu rešitev. "Bilo bi pa dobro, če bi bila na državnem nivoju na voljo še kakšna finančna spodbuda za to investicijo, denimo za starejše z nižjimi dohodki."

Rednjakova ocenjuje, da glede postopkov težav zdaj ni, je pa pri nekaterih etažnih lastnikih problem financiranje. "Tukaj bi morda lahko bil v pomoč način, kot ga ima Eko sklad za energetske sanacije, kjer za prejemnike socialnih transferjev denimo velja 100-odstotna subvencija," razmišlja. Sama velenjska občina kakšnega sklada za pomoč za ta namen nima. "Bomo pa, če bomo opazili kak razpis iz EU, skušali tam pridobiti kakšna sredstva."

Lahko se koristi tudi rezervni sklad

In kaj glede vgradnje dvigal pravijo na pristojnem ministrstvu? "Ministrstvo za okolje in prostor je s spremembo Stanovanjskega zakona olajšalo pridobivanje soglasij v primeru vgradnje dvigal. Dvigalo se v stavbi lahko vgradi kot splošni skupni del (v lasti vseh etažnih lastnikov). V tem primeru se za vgradnjo lahko koristijo tudi sredstva rezervnega sklada stavbe. Če se dvigalo vgradi kot posebni skupni del (v lasti le nekaterih etažnih lastnikov), kar mora biti pogodbeno dogovorjeno, njegovo vgradnjo financirajo le etažni lastniki, katerim to dvigalo služi," pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor.

Ob tem dodajajo, da vgradnja dvigal in dvižnih ploščadi predstavlja investicijo večje vrednosti, ki jo je smiselno obravnavati v kontekstu celovite prenove stavbe. Ob tem poudarjajo, da EU vgradnje dvigala kot samostojnega projekta ne podpira. "MOP si sicer prizadeva za pridobitev sredstev EU za izvajanje urbanega razvoja na razvrednotenih območjih v mestih. V okviru predlaganih ukrepov, ki bodo temeljili na realnih potrebah mest, bo pod določenimi pogoji dopuščena tudi možnost celovite prenove stavb," pravijo in poudarjajo, da bi v okviru te lahko uredili tudi dvigala.

O državnih subvencijah se še ne razmišlja

Kaj pa možnost državnih subvencij? "Za zdaj se o možnosti finančnih spodbud iz sredstev državnega proračuna še ne razmišlja, za takšno možnost bi bila potrebna tudi zakonska podlaga," odgovarjajo na ministrstvu. Dodajajo, da določene spodbude, nepovratna sredstva in kredite za prenovo stavb, tudi večstanovanjskih, že ponuja Eko sklad. Že res, a ne za dvigala. Na naše vprašanje, ali je v okviru celovite prenove objekta mogoče dobiti subvencijo tudi za vgradnjo dvigala, Mojca Vendramin, direktorica Eko sklada, odgovarja, da "subvencije za vgradnjo dvigal ni, saj ne gre za ukrep učinkovite rabe energije; Eko sklad z nepovratnimi sredstvi spodbuja investicije, ki imajo za posledico manjšo rabo energije (prihranki energije)."

Za videnje problematike smo, ker so dvigala v največji meri potrebna in nujna za starejše, invalide, družine z majhnimi otroki, zaprosili tudi ministrstvo za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti. V odgovoru izpostavljajo številne ovire: "Spremembe stanovanjskega zakona so sicer zmanjšale potreben delež lastnikov v večstanovanjskih stavbah, potreben za pristop k posameznim posegom v stavbi, vendar sodi dograditev dvigala med precej kompleksne posege. Običajno se lahko dvigalo izvede le kot zunanje dvigalo, kar pomeni precejšnje preureditve v posameznih etažah, potrebo po pridobitvi gradbenega dovoljenja, preverjanje statike, lahko tudi okrnjeno funkcionalnost etaže, slabšo kakovost bivanja v stanovanjih neposredno ob dvigalu ... Včasih zaradi omejitev v prostoru (kulturna dediščina, funkcionalno zemljišče ipd.) dograditev dvigala sploh ni mogoča. Menimo, da so poleg stroška to glavni razlogi, zaradi katerih ni bilo več tovrstnih posegov."

Naj država poišče rešitve

"Vsi prepoznavajo, da je vgradnja dvigal v blokih potrebna, ko pa je treba kaj storiti, iskati rešitve, se pa nič ne da. Zato pripravljamo okroglo mizo, da bi vse deležnike - od države oziroma ministrstev do lokalnih skupnosti oziroma združenja občin, ki bi po našem mnenju tudi morale pristopiti, pa stanovanjski sklad, nepremičninski sklad, proizvajalce in montažerje, upravnike itd. - pozvali k iskanju rešitev in ugotavljanju, kje so - poleg financiranja - še problemi," pravi Francka Četkovič iz Sindikata upokojencev Slovenije. "Imamo veliko klicev, ko ljudje ne vedo, koga vključiti, na koga se obrniti. Zato je osrednje vprašanje, kako naj se ljudem pomaga - kako se tega lotiti, kako začeti. Naslednji problem pa so sredstva. Tudi v okviru EU bi jih bilo smiselno iskati, vendar menda to ni mogoče. Ampak saj imamo v državi službe, ki morajo iskati te možnosti - naj predlagajo rešitve," še pravi Četkovičeva.