Barbara Bradač
V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor iščejo inovativne oblike, s katerimi bi lahko zmanjšali preobremenjenost zdravstvenih timov na primarni ravni. Ena od teh oblik je uvedba zdravstvenega telefona, ki bi koristil tako pacientom kot zdravstvenim delavcem, predvsem medicinskim sestram v ambulanti.
"Zdravstveni telefon bi bil namenjen za nasvete občanom, ki potrebujejo nujno ali nenujno zdravstveno storitev in bi radi dobili vse informacije, ki jih zanimajo v zvezi z njihovo zdravstveno težavo," pojasnjuje Aleksander Jus, pomočnik direktorja za zdravstveno nego. V praksi bi to pomenilo, da bi usposobljeni zdravstveni delavec klicateljem svetoval glede splošnih zdravstvenih težav, jih usmerjal in dajal nasvete ter kontakte ambulant družinske medicine, prostih osebnih zdravnikov, specialističnih ambulant in dežurne službe. Prav tako bi dajal nasvete glede nenujnih reševalnih prevozov, sprejemal naročila za mrliško pregledno službo, v primeru nujnih stanj pa aktiviral ustrezne službe nujne medicinske pomoči, če tega klicatelj ni storil že sam. "Konkretno bi to pomenilo, da bodo pacienti dobili informacijo takoj, ker bo ta telefonska linija namenjena prav temu. Tako telefon ne bo neprestano zaseden ali pa zvonil v prazno, saj se medicinska sestra ne more javiti, ker ima polne roke dela v ambulanti," pravi Jus.
Za manj gneče v čakalnicah
Z uvedbo telefonske linije, ki bi bila aktivna neprekinjeno 24 ur na dan, vse dni v letu, bi na širšem območju občin ustanoviteljic vzpostavili centralni sistem obveščanja in svetovanja za občanke in občane za področje primarnega zdravstvenega varstva. Jus pravi, da bi s tem dodatno razbremenili delo zdravstvenih timov na področju primarnega zdravstvenega varstva na področju pediatrije in odrasle populacije, hkrati pa bi s takšnimi nasveti in informacijami zmanjšali nepotrebne obiske v ambulanti za splošno nujno medicinsko pomoč in dežurno ambulanto. "Predvsem medicinske sestre, ki so zelo obremenjene in se ukvarjajo s pacienti v čakalnici in ordinaciji, ne bi imele toliko telefonskih klicev, kjer morajo klicateljem svetovati. Hkrati pa je do 30 odstotkov obiskov v ambulanti družinskega zdravnika in dežurni službi takšnih, kjer pacienti potrebujejo zgolj nasvet, ki bi ga lahko dobili tudi po telefonu, zdaj pa ponj pridejo v ambulanto. Posledica je nezadovoljstvo pacientov, ki zdravnika dejansko nujno potrebujejo, a morajo čakati. S tem v prvi vrsti res želimo pomagati tistim pacientom, katerih zdravstveno stanje je takšno, da zahteva obravnavo in oskrbo pri zdravniku," Jus. Po telefonu bi tako pomagali tudi pri uporabi sodobne tehnologije naročanja.
Najprej po denar k občinam
V mariborskem zdravstvenem domu si želijo, da bi bil financer take oblike dela ZZZS, vendar pa se zavedajo, da morajo najprej dokazati potrebo po takem telefonu in bi do takrat takšno storitev finančno pokrivale občine ustanoviteljice zavoda. "To storitev si želimo uvesti čim prej, vendar ni vse odvisno od nas, ampak tudi od naših ustanoviteljic," pravi Jus. Finančno bi bilo treba pokrivati znesek osebnega dohodka srednje medicinske sestre, ki bi delovala na tej številki. V kadrovskem načrtu za to nimajo predvidenih novih zaposlitev: "Že zdaj imamo dispečerja v reševalni službi, ki sprejema nenujne reševalne prevoze, pa ga ZZZS ne financira, mi pa to službo vseeno izvajamo, in to bi bila ena od dodatnih nalog tega, ki že zdaj daje nasvete, vendar si želimo storitev še razširiti. To bi bila pilotna in inovativna rešitev kar za celotno državo."
