(KOMENTAR) Turizem po kovidu

Skoraj natanko štiri leta so minila od prvih vesti, da se je pandemija kovida razširila tudi v Slovenijo. Prva okužba je bila pri nas potrjena 4. marca 2020 in kmalu je sledila ustavitev večine javnega življenja razen kritične infrastrukture. V slednjo seveda ne sodi turizem in tako je svetovna, z njo pa tudi slovenska turistična industrija v trenutku zastala. In posledično izgubila precej usposobljenega kadra.

Po štirih letih kaže, da je pandemija v turizmu premagana. Po podatkih Svetovne turistične organizacije (UNWTO) mednarodni prihodi na svetovni ravni leta 2023 zaostajajo za letom 2019 za 12 odstotkov, v Evropi za 6 odstotkov. Na Bližnjem vzhodu so lani našteli celo za slabo četrtino več mednarodnih prihodov kot v letu 2019. Globalni turizem naj bi po oceni UNWTO po pandemiji polno okreval v letošnjem letu.

Slovenija je okrevala celo hitreje od evropskega in svetovnega povprečja, saj je bilo minulo leto za slovenski turizem najuspešnejše doslej. Po podatkih Slovenske turistične organizacije je bilo v Sloveniji v preteklem letu 6,2 milijona prihodov turistov, to je za skoraj šest odstotkov več kot leta 2022 in nekoliko manj kot rekordnega leta 2019. Turisti so plačali 16 milijonov prenočitev, to je za dva odstotka več kot v letu 2019 in za 3,5 odstotka več kot v letu 2022. Približno četrtina turistov je bilo domačih, tri četrtine tujih. V primerjavi z letom 2022 so tuji turisti plačali za 15 odstotkov več prenočitev, domači pa za 17 odstotkov manj.

Pa pojdimo od golih statističnih podatkov k bolj konkretnim podrobnostim. Pričakovali bi, da lanska vodilna svetovna turistična destinacija, Bližnji vzhod, ni na seznamu želenih destinacij zaradi vojne med Izraelom in Palestino. Toda po poročanju New York Timesa ni povsem tako: medtem ko se turisti Izraelu sicer izogibajo, je zanimanje za denimo Oman, Jordanijo in Egipt enako lanskemu. Okrevanje evropskega turizma je po poročilih UNWTO posledica turističnih tokov znotraj celine, kar lahko potrdijo tudi slovenske številke: v Sloveniji je bilo lani največ tujih turistov iz Nemčije, sledili so jim Čehi, Madžari, Poljaki, Slovaki, precej je bilo tudi gostov iz Nizozemske, Belgije, Francije in Hrvaške.

Slovenski turizem pa je, podobno kot svetovni, izpostavljen tudi vplivom podnebnih sprememb. Prizadeli so ga lanske poplave in plazovi, smučišča čutijo posledice pomanjkanja snega, zaradi katerih navdušeni smučarji odhajajo na smučišča v tujino, smučarski centri pa pospešeno preusmerjajo svojo ponudbo v celoletni turizem. Temu se prilagajajo tudi turistični trendi, usmerjeni v več krajših oddihov, razporejenih čez vse leto. Tako se bodo razpršili in enakomerneje porazdelili tudi turistični tokovi, kar bo hkrati bolj trajnostno.

Ljudje smo torej kljub negotovim ekonomskim in varnostnim razmeram v svetu željni potovanj, le da izbiramo bližje in varnejše destinacije. To je sicer voda na mlin slovenskemu turizmu, ki na majhnem prostoru ponuja raznovrstne vsebine, a če povpraševanju ne bosta sledila razvoj infrastrukture in vlaganje v kadre, se lahko številke kmalu spet obrnejo navzdol.