(KOMENTAR) Žilavo meso

Timotej Milanov Timotej Milanov
08.11.2023 03:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Vsakih nekaj mesecev je vprašanje kakovosti hrane, ki se znajde na mizah slovenskih potrošnikov, v središču javnih razprav. V zadnjem času sicer predvsem zaradi varnostnih vidikov, čemur so botrovali odmevni primeri potrjenih ostankov pesticidov na uvoženem sadju in zelenjavi. A v vsakem primeru je dobro, če potrošniki postajajo na to vedno bolj občutljivi, saj je od kakovosti hrane odvisna tudi kakovost življenja. Na koncu vsake takšne zgodbe pridemo do zaključka, da je bolj kakovostna in zdrava domača hrana, pri kateri je najkrajša pot od njive ali hleva do krožnika. Na to že vseskozi opozarja tudi stroka. A doma pridelana hrana stane več, saj slovenski primarni kmetijski sektor in živilskopredelovalna industrija, ki sta na evropski ravni liliputanca, že zaradi ekonomije obsega ne moreta biti cenovno konkurenčna zahodnim diskontnim verigam. Zato je za podporo domače verige preskrbe s hrano potrebna pripravljenost plačati več.

A tak odnos do hrane ni vedno v sozvočju s sodobnim načinom življenja, kjer imajo državljani poleg prehranske potrebe tudi številne druge, ki jim prilagajajo svoj življenjski slog. Najsi bodo to neskončna množica materialnih dobrin, potovanja, športne aktivnosti ali kaj drugega. Vse to zahteva denar, medtem ko so družinski proračuni omejeni in nekje je pač treba potegniti črto. Tega se dobro zavedajo tudi trgovci, ki so daleč najmočnejši igralci v verigi preskrbe s hrano. Tako skušajo potrošnikom takšne dileme "olajšati" s ponujanjem akcijskih in drugih poceni prehranskih artiklov. Na trgovskih policah je danes možno najti številne oznake, ki domnevno sporočajo, da je izdelek slovenskega izvora, kar pa je v številnih primerih daleč od resnice. To naj bi končale masne bilance, ki so za meso slovenskega porekla začele veljati z novembrom. Koliko mesa domači rejci in mesarji dobavijo trgovcem, točno toliko ga ti lahko prodajo pod oznako slovensko.

To je dogovor, sprejet po dolgoletnem prizadevanju kmetov, a glede na pričakovanja vpletenih akterjev je še prehitro za slavje. Pravilnik, s katerim so bile vpeljane omenjene spremembe, namreč že v osnovi dopušča različne načine označevanja porekla, kar je že prvi izziv, ki odpira nova vprašanja. Kako zelo bo lahko zadeva na koncu neopazna, kaže primer sheme izbrane kakovosti, ki se z vidika prepoznavnosti uveljavlja precej počasneje od prvotnih pričakovanj, saj veliko potrošnikov še danes ne ve, kaj točno pomeni ta oznaka. Pri tem se kaže moč trgovcev, ki se lahko kadarkoli odločijo za uvedbo vedno novih blagovnih znamk, pod katerimi bodo ponujali slovenske izdelke, ki to niso, a bodo za kupce vseeno bolj prepričljive kot oznaka na računu. Zato je uvedba masnih bilanc eden od tistih ukrepov, za uresničevanje katerega si bo treba tudi po uvedbi z vso vnemo prizadevati za ustrezno implementacijo. Kot v vseh razmerjih, kjer gre za igro kapitala, je tudi to materija, ki jo je marsikomu težko prežvečiti, tako kot žilavo meso. Pri tem domači rejci in industrija potrebujejo ustreznega sogovornika in podporo na vladni strani, najprej pa dobiti ministra.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta