(MB TEDEN) Pravica

Andreja Kutin Lednik
20.09.2019 17:12
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Marko Vanovšek

V evropskem tednu mobilnosti, ko številne organizacije, prostovoljci, poznavalci dokazujejo, kako res nima nobenega smisla, da smo še sužnji avtomobila, sploh pa ne, da so središča mest, torej naši skupni prostori, ujetniki pleha, so bila glavna tema v našem mestu - parkirišča. Ne, ne za skuterje, čisto navadna, za avtomobile. V Mariboru je že tako, da je vsak meščan deloma urbanist - ali vsaj malo prometnega strokovnjaka, vsak ima v rokavu tudi kakšno primerjavo s katerim od bolj ali manj primerljivih mest, zato spremembe, sploh ko gre za prostor naših avtomobilov, občutimo zelo živo. Kot svojo temeljno pravico. Ki pa to ni. Nekateri slovensko navezanost na avtomobile pripisujejo nedokončani tranziciji, kar verjetno drži. Lepo, da teden mobilnosti uči mlade, ampak s podnebnimi protesti je menda že jasno, da mladi vedo o tem, kako načet je ta planet, veliko. Pravzaprav precej več kot mnogi starejši, recimo tisti, ki mislijo, da so občinska parkirišča njihova, ker so jih zgradili s proračunskim denarjem in bi zato morala biti zastonj?! Tudi argument izumiranja mestnega jedra zaradi višanja parkirnin je strumno bos. Situacija ima vse komponente nekoliko bizarne dileme kokoš - jajce. Najprej izpraznimo mesto pločevine in naredimo prostor za vsebine? Najprej napolnimo mesto z vsebinami in šele, ko ima mesto kaj ponuditi, ko si zasluži naš obisk (!), zvišamo parkirnine? Seveda, ker avtomobili so res luštna popestritev dogajanja v mestu, sploh ko ljudje "samo skočijo na/v" in smerokazi utripajo na prehodih za pešce, na pločnikih ali kar tako, sredi ceste. Si kdo predstavlja, da bi po Poštni tekel promet? Verjetno ne, pa nekoč je - in takrat je bila dosti manj živahna kot danes. Naloga mesta je, da naredi prostor ljudem in vsebinam, je pa v mestu (in državi), kjer je avtomobil na najvišjih pozicijah vrednostne lestvice, to seveda težko. Ampak mesta po meri avtomobila? Teh si zagotovo ne želi nihče, dovolj bo kakšno nakupovalno središče. Jasno, veljalo bi spremembe režima razložiti občanom, povedati zakaj, kako in kje, ampak parkiranje v mestu je privilegij, parkiranje na zelenicah, mestih za invalide, če nismo invalidni, na kolesarskih stezah in pločnikih pa - prekršek.
Ampak ne, v tem mestu zelena in obenem stranka mladih pošlje obrazložitev, zakaj so glasovali za predlog povišanja parkirnin. Zadeva se bere kot opravičilo, med drugim pa zeleni povedo, da se zavzemajo za to, da se v strogem središču omogoči dostava tudi z osebnimi avtomobili, ne zgolj tovornimi, pa še kup drugih cvetk. Samo še ta - oporekali so, da bi nov odlok prispeval k zmanjšanju onesnaževanja, ker (pozor!) parkirana vozila ne onesnažujejo. Seveda, verjetno se sama udejanjijo na parkirišču.
Bilo bi strašno lepo, če bi se do naslednjega evropskega tedna mobilnosti uspeli pogovoriti recimo o javnem potniškem prometu, ki infrastrukturno z vsemi novimi avtobusi niti ni slab, obupno nujno pa mora postati uporabnikom vsaj milosten, če že ne prijazen. Za neredne uporabnike je iskanje poti s Pobrežja do Kamnice lahko mini nočna mora, ki vključuje nalaganje PDF-dokumentov ali navigiranje po zmerno (ne)prijazni aplikaciji. A četudi bi mesto imelo vrhunski javni potniški promet, obstaja utemeljen sum, da bi se najpogosteje v mesto odpravili z avtomobilom. Ker to je naša pravica!

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta