Mitja Sagaj
Kako spoznati specifike pri zaposlovanju ekonomistov v Sloveniji? Oziroma, še bolje - kakšen je pomen kompetenc 21. stoletja pri zaposlovanju ekonomistov? Najbolje z raziskovalno nalogo. Tako sta ob začetku minulega šolskega leta razmišljala dijak Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor Peter Vuk in profesorica ekonomije na tej šoli Maja Urlep. In srebrna medalja na Mednarodnem tekmovanju mladih raziskovalcev s področij družboslovja je najboljša potrditev, da sta delo opravila z odliko. Predvsem Peter, ki je zgolj v pisanje in empirični del naloge vložil dobra dva meseca dela.
"Ker smo ekonomska šola, mene pa menedžment zaposlovanja zanima, sva s profesorico prišla na idejo, da bi raziskoval zaposlovanje ekonomistov v Sloveniji, poudarek pa bi bil na kompetencah 21. stoletja, ker so te zelo aktualne tudi pri projektih na šoli. Tako sem združil svoje interese z interesi šole," razlaga Peter.
"Pogosto se govori, da je ekonomistov preveč, jaz pa dijakom razlagam, da vsako podjetje potrebuje ekonomista in me je povsem praktično zanimalo, kakšna je realnost v podjetjih, ko zaposlujejo ekonomiste," pravi Maja Urlep in dodaja, da je Peter njen izjemen dijak, vsa štiri leta tudi odličnjak in da je bil zato kompetenten raziskovati tako nalogo.
Tega računalnik ne zmore
In kaj so glavne, najbolj zanimive ugotovitve? "Zelo pogosto, pri več kot dveh tretjinah podjetij, je bila kot ključna kompetenca omenjena čustvena inteligenca, kar je zanimivo, saj govorimo o ekonomistih," razlaga Peter Vuk. In mentorica Maja ga dopolni: "To je nekaj, česar računalnik ne zmore. Računalnik zmore inteligenco računanja, povezovanja podatkov, nima pa socialne in čustvene komponente in to je človekova prednost pred računalnikom."
"Zaposlovalci morajo biti do mladih tudi zelo velik motivator, saj mladi ne bodo samo delali, treba je najti prave vzvode, ki so drugačni kot nekoč"
Sicer pa danes podjetja pri mladih ekonomistih pričakujejo predvsem podjetnost in samoiniciativnost, pa tudi pogajalske spretnosti, sposobnost upravljanja z ljudmi in prilagodljivost, odprtost za nova znanja in kognitivno fleksibilnost. "Pri tem je zanimivo, da tudi mladi delojemalci pričakujejo prilagodljivost delodajalca," pravi Peter Vuk in dodaja, da sta podjetnost, kamor recimo sodi tudi veselje do pridobivanja dodatnega znanja, in samoiniciativnost, ki sta za nekatere delodajalca zelo pomembni, pri drugih delodajalcih lahko ovira. "Nekatera podjetja lahko preveč podjeten in pretirano samozavesten posameznik odbije. Tako sem na koncu hipotezo, ki sem jo nastavil, lahko le delno potrdil," pravi sogovornik. Mentorica pa dodaja, da je seveda odvisno, na kak način je ta podjetnost izražena, "tukaj bi bila potrebna natančnejša raziskava, kaj je za nekoga pretirana samozavest. So pa delodajalci aroganco navajali kot lastnost, ki jih zelo odbija, prav tako tudi pomanjkanje motivacije."
"Če želiš napredek, je treba vlagati v zaposlene"
Splošna ugotovitev delodajalcev je, da podjetnost pri mladih ekonomistih narašča, bi si pa še zmeraj želeli podjetnosti in samoiniciativnosti pri več mladih. Je te veščine mogoče razvijati tudi znotraj šolskega programa? "Naloga je pokazala, da so delodajalci z znanjem, ki ga mladi ekonomisti pridobijo v šoli, zelo zadovoljni. In se zavedajo, da se to znanje nenehno nadgrajuje. Šola pa z najrazličnejšimi projekti skuša razvijati samoiniciativnost v posamezniku, tako na programu ekonomske gimnazije kot ekonomskega tehnika," pravi Maja Urlep.
Pa se v podjetjih potem z razvojem potrebnih kompetenc pri posameznikih tudi ukvarjajo ali jih le pričakujejo? "Večja podjetja imajo zaposlene strokovnjake in vzpostavljene programe za izgradnjo kompetenc, manjša pa tega nimajo," pravi dijak, mentorica pa dodaja: "Če želiš napredek, je treba vlagati v zaposlene."
Poseben izziv za podjetja, ki jih danes pogosto vodij predstavniki generacije X, je tudi zaposlovanje mladih, predvsem predstavnikov generacij Y in še posebej Z (slednji so povečini otroci predstavnikov generacije X). "Mladi imajo drugačne standarde in od tod verjetno izvira pričakovana prilagodljivost delodajalcev. Zaposlovalci morajo biti do mladih tudi zelo velik motivator, saj mladi ne bodo samo delali, treba je najti prave vzvode, ki so drugačni kot nekoč. Za te mlade ni več edini motivator plača, po drugi strani pa so predstavniki generacije Z že tudi sami podjetniki, ki ustanavljajo svoja velika in uspešna podjetja, ki pa delujejo po svojih pravilih," pravi Maja Urlep in že razmišlja o ideji za nadaljnje raziskovanje, ki bi lahko bile tudi razlike med različnimi generacijami, torej X, Y in Z.
Referenca, ker so pripravljeni stopiti iz cone udobja
A to je lahko že raziskovalna priložnost za novega dijaka, Peter namreč po počitnicah v oktobru začenja študij na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti. Je pa opravljena raziskovalna naloga, ki je s srebrno medaljo doživela tudi mednarodno priznanje, odlična popotnica. "Z nalogo sem osvojil raziskovalne metode, spoznal, kako nekaj razvijati, napisati, analizirati ... Ker sem predelal tudi veliko strokovne literature, sem spoznal stroko, pri raziskovanju pa prideš tudi v stik s številnimi ljudmi in, kot vemo, je mreženje danes zelo pomembno," je zadovoljen Peter Vuk.
"Raziskovalci so zelo posebni mladi, rada rečem, da bo to njihova dobra referenca pri iskanju prve zaposlitve, saj dokazujejo, da so že v času šolanja pripravljeni stopiti iz cone udobja in narediti več. To tudi delodajalcu pove, da je tak človek pripravljen narediti več kot zgolj to, kar se mu naroči," še pravi Maja Urlep.
