Že vse od afere Dieselgate, ki je izbruhnila konec avgusta 2015, se postopoma, toda vztrajno spreminja sestava evropskega voznega parka. Pravzaprav se spreminja predvsem struktura prodaje novih osebnih avtomobilov, saj so ti procesi pri gospodarskih vozilih, ki prav tako predstavljajo pomemben gospodarski in okoljski dejavnik, nekoliko drugačni. Vse našteto velja tudi za Slovenijo, ki z večjim ali malo manjšim zaostankom ali razliko sledi evropskemu dogajanju. Evropska unija močno stavi na elektrificirane avtomobile, ki naj bi bistveno pripomogli k uresničitvi ambicioznih okoljskih ciljev, ki jih je pred nekaj tedni predstavila Evropska komisija. Je pa ob tem precej nesporno, da vsaj tukaj že obstaja EU dveh hitrosti.
Predlagani sveženj ukrepov Fit for 55 (Pripravljeni na 55), ki čaka na sprejem ali morda zavrnitev v Evropskem parlamentu, je postavil zelo jasne, čeprav tudi težko uresničljive cilje. Ne le to, da predvideva povprečno zmanjšanje izpustov škodljivih toplogrednih plinov oziroma CO2 pri avtomobilih za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 (sedaj še velja določilo o povprečnem izpustu CO2 v vrednosti 95 g/km), pač pa naj bi pet let kasneje prenehali prodajati osebne avtomobile z motorji na notranje zgorevanje (MNZ). Načrt je zahteven, kar opozarjajo vodilni evropskih avtomobilskih tovarn, med njimi tudi prvi mož Volkswagna Herbert Diess, ki je prepričan, da "ohranitev denarja za učinkovit prehod najpomembnejša naloga". Prehod, o katerem govori najpomembnejši človek nemškega avtomobilskega konglomerata, pa se v EU in deloma tudi v preostali Evropi že dogaja.
Vse boj šibka dizelska ljubezen
Po šoku, ki ga je povzročil v uvodu omenjeni škandal, se je evropsko navdušenje nad dizelskim pogonom, vse dotlej izjemno razširjenim na večini evropskih trgov, močno ohladilo. Proces "ohlajevanja" še ni končan, saj številke kažejo, da se delež avtomobilov na sporni dizelski pogon vztrajno zmanjšuje. V letošnjega pol leta se je v državah EU zmanjšal z lanskih 29,4 na letošnjih 20,4 odstotka, kar je izjemen padec. Za dobrih deset odstotkov se je zmanjšal tudi delež bencinsko gnanih avtomobilov.
4500 evrov je spodbuda pri nakupu EBA v Sloveniji
Pridobivajo pa t.i. elektrificirani avtomobili, kar je oznaka za pestro druščino avtomobilov, ki jih povsem ali deloma poganja elektrika. V odstotkovnem pogledu je rast njihove prodaje izjemna (prodaja električnih baterijskih avtomobilov se je v tem času povečala za več kot 231 odstotkov), toda v absolutnih številkah je njihova tržna teža vendarle še precej skromna. Sicer pa drži, da so bili v prvem letošnjem polletju v EU za kupce še naprej najbolj zanimivi hibridi (19,3-odstotni tržni delež), dobro so se odrezali tudi priključni hibridi (8,4 odstotka), nekaj manj pa električni baterijski avtomobili. Prav to za uresničitev načrtov ni najbolj spodbudno.
Slovenija z distanco sledi temu dogajanju v EU, pri čemer je očitno, da v tem pogledu spada v skupino tistih držav skupnosti, kjer se delež elektrificiranih avtomobilov zelo počasi povečuje. Še vedno so zanimivi tudi dizelski avtomobili, kar ni vesoljno presenečenje. Skupni delež bencinskih in dizelsko gnanih vozil je bil v letošnjem prvem polletju po podatkih Ardija skoraj 90-odstoten, v EU pa nekaj čez 60-odstoten. Razlika je prevelika in jasno je, da nas tukaj čaka veliko dela, če nočemo ostati na začelju. Zelo ilustrativen je izjemno skromen delež priključnih hibridov (PHEV), ki so pri nas povsem obrobni (0,2 odstotka), pa tudi delež električnih baterijskih avtomobilov (EBA) je daleč od povprečnega evropskega (2,2 odstotka). Kaj vse to pomeni za slovenski avtomobilski prostor in seveda, še pomembnejše, - za kupce?
Kakšna usoda čaka dizle?
Vprašanje ne pozna niti približno točnega odgovora. V letu 2020 se je pokazalo, da se je skoraj izjemno razširil trg rabljenih osebnih avtomobilov. Ocenjujejo, da je ta vsaj trikrat večji od trga novih osebnih vozil, kar pomeni, da se pri nas v letu dni proda oziroma zamenja lastnika vsaj okoli 200 tisoč rabljenih avtomobilov. V pomanjkanju vsaj približno točne statistike je jasno, da je med temi tudi zelo veliko avtomobilov z dizelskim motorjem. V EU se precej hitro širi, in to še posebej velja za Nemčijo, najbolj avtomobilsko evropsko državo, zapiranje posameznih mestnih predelov prav za dizelske avtomobile. Proces je nezaustavljiv in aktualizira vprašanje: kaj kupiti? Električni baterijski avtomobili, ki počasi dobivajo avreolo okoljskih rešiteljev, imajo še vedno vrsto otroških bolezni (doseg, polnilna infrastruktura ipd), predvsem pa so cenovno nekonkurenčni.
Številne evropske države poskušajo to rešiti z državnimi subvencijami. Slovenija je v tem pogledu zelo mačehovska, saj s 4500 evri spodbuja le prodajo EBA, pa še tukaj obstaja določena omejitev (subvencija ne sme preseči 20 odstotkov vrednosti novega EBA). To je tudi eden izmed razlogov za slovensko zaostajanje oziroma dvom o smiselnosti nakupa električnega vozila. V zelo slabo tolažbo nam je dejstvo, da se s podobnimi težavami ukvarjajo v številnih državah EU. Ampak to tistim, ki imajo v načrtu nakup avtomobila in razmišljajo tudi nekaj vnaprej, nič ne pomaga.
EBA in EU dveh avtomobilskih hitrosti
Tisto o EU dveh hitrosti je precej očitno zlasti pri električnih baterijskih avtomobilih (EBA). Raziskava Acea, evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov, je nedvomno pokazala korelacijo med višino BDP in trgom EBA. Višji ko je DBP, več je kupcev teh avtomobilov in seveda obratno. V letošnjih prvih šestih mesecih se je prav tukaj precej jasno zarisala meje med bolj in manj razvitimi državami EU. Tako se je prodaja EBA v tem času v Bolgariji povečala za 14,9 odstotka, v Češki republiki za minornih 0,6 odstotka, v Romuniji je bilo kupcev za 45,9 odstotka več, na Slovaškem se je obseg posla povečal za 32 odstotkov, na Madžarskem za 22,5 odstotka ipd. Številke se zdijo visoke, vendar povsem zbledijo v primerjavi s tistim, kar so v tem času zabeležili recimo v Italiji (plus 204 odstotke), pa na Švedskem (145,6 odstotka več), v Luxemburgu je bila rast več kot 195-odstotna, v Nemčiji se je prodaja povečala za nič manj kot 235 odstotkov, v Avstriji za 219 odstotkov ipd.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
