Mitja Sagaj
Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo (SRIP) - Krožno gospodarstvo, ki ga upravlja Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ), je prepoznaven strokovni grozd, ki uspešno spodbuja povezovanje in razvoj projektov po načelih krožnega gospodarstva v skladu s cilji Slovenske strategije pametne specializacije. Partnerstvo prav danes zaključuje tudi mednarodno konferenco TBMCE, ki je že peto leto zapored v Portorož privabila domače in tuje raziskovalce, gospodarstvenike in odločevalce.
Kar 90 članov, ki so razvili že številne inovativne dobre prakse, vključuje zdaj SRIP - Krožno gospodarstvo, ki s svojimi projekti spodbuja preoblikovanje iz linearnega v krožno gospodarstvo in tako vzpostavlja nove verige vrednosti, hkrati pa povezuje podjetja, izobraževalne in raziskovalne institucije ter nevladne organizacije.
"Med ključnimi dosežki SRIP - Krožno gospodarstvo so številni dogodki v Sloveniji in tujini, ki so pripeljali do novih partnerstev in projektov, individualna svetovanja, ki so članom omogočila pospešen prehod v krožno gospodarstvo, dobro razvojno partnerstvo z relevantnimi državnimi organi, uspešni projekti, kot je Kompetenčni center - Krožno gospodarstvo, in druge aktivnosti za razvoj kadrov," je dejala mag. Aleksandra Podgornik, direktorica ŠGZ.
"Krožno gospodarstvo je na točki prehoda od lepih zamisli in besed k realnim dejanjem"
Ena od številnih inovativnih dobrih praks grozda je tudi demonstracijski laboratorij Inštituta za okoljevarstvo in senzorje (IOS), vidnega člana SRIP, kjer se ukvarjajo z raziskavami in razvojem okoljevarstva in senzorjev. Njihov pilotni center za kemično recikliranje poleg tekstilnih odpadkov omogoča tudi recikliranje in pridobivanje dragocenih sekundarnih surovin iz odpadne embalaže, njihov membranski biološki reaktor pa je čistilna naprava, ki odpadno vodo ne le očisti, ampak omogoča njeno ponovno uporabo. Napravo so razvili posebej za priljubljeno planinsko kočo. Hkrati so pred dnevi na prodajne police začeli uvajati tudi senzor za svežost perutninskega mesa. Dr. Aleksandra Lobnik, direktorica IOS, je ob tem dejala: "Krožno gospodarstvo je na točki prehoda od lepih zamisli in besed k realnim dejanjem, kjer IOS sodeluje z inovativnimi rešitvami, ki prispevajo k bolj zdravemu okolju, ozavešča pa tudi, da je okolje za naše prihodnje rodove pomembno in da moramo sedaj stvari začeti spreminjati."
Podgornikova je še za ta mesec napovedala objavo razpisa za invetivne rešitve na področju krožnega gospodarstva, vse s ciljem promocije prebojnih rešitev na nižjih ravneh tehnološke razvitosti. Slednje je obdobje med večinoma javno financiranim bazičnim raziskovanjem in s tveganim kapitalom financiranim razvojem izdelka, imenovano tudi dolina smrti. "Pogosto se namreč zgodi, da invencije zaradi pomanjkanja denarja ne preidejo v inovacije, zato želimo s tem razpisom povečati njihovo vidljivost in možnosti financiranja," je še dodala direktorica ŠGZ.
Konference, ki jo organizira Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) Univerze v Mariboru v sodelovanju s SRIP - Krožno gospodarstvo in ŠGZ in Štajersko gospodarsko zbornico, se letos v Portorožu udeležuje 130 udeležencev iz akademske sfere in stroke. "Dodana vrednost konference TBMCE je povezovanje razvojnoraziskovalnih organizacij s podjetji, ministrstvi in drugimi državnimi organi ter različnimi nevladnimi organizacijami. Gre za eno večjih, če ne največjo konferenco o krožnem gospodarstvu v Sloveniji. Je priložnost za izmenjavo novih idej, seznanitev s trendi in sklepanje partnerstev, kar je ključno za pospešitev prehoda v krožno gospodarstvo," je pojasnila Sanja Potrč s FKKT.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
