Ko sta Krištof Kolumb in Vasco da Gama v 15. stoletju odkrivala nove svetove in trgovske poti, gotovo nista vedela, da bodo ta njuna odkritja nekoč označili za začetke globalizacije.
A tista globalizacija ima zelo malo skupnega z današnjo globalizacijo, saj je bil mednarodni obseg trgovinske menjave majhen in v glavnem omejen na luksuzne izdelke, s katerimi večji del prebivalstva ni imel stika.
To se spremeni v zadnji četrtini 18. stoletja, ko v Angliji izbruhne industrijska revolucija, ki v proizvodnjo uvede stroje, v transportu prevzemajo glavno vlogo ladje na parni pogon in železnice, v telekomunikacijah se uveljavi telegraf.
Ti revolucionarni dosežki radikalno spremenijo življenja ljudi in razvoj sveta tako, da se hitro pojavijo velike razlike med državami.
Največ koristi od globalizacije imajo Kitajska, Mehika in Singapur
Ene so nove priložnosti izkoristile in se gospodarsko razvile, druge, ki tega razvoja niso dohitevale, so ostale med revnejšimi, gospodarsko nerazvitimi. Migracije med celinami so presegle vse do tedaj znane obsege, saj so bili ljudje primorani oditi s trebuhom za kruhom.
Vse do 1980 traja to obdobje, ko zavlada čas hiperglobalizacije, zaznamovan z delovanjem velikih gospodarskih združenj: Svetovne trgovinske organizacije, OECD-ja in skupine G-20 z njenim nenehnim spreminjanjem pravil. Nastaneta tudi Nato in EU.
Kar polovica svetovne trgovine se odvija znotraj multilateralnih koncernov. Klasične trgovine, ko posamezne dežele kupujejo surovine in jih predelajo, ni več.
Danes se uveljavljajo nove povezave, tako imenovane nove verige vrednosti, ki povezujejo različne akterje z namenom optimizacije proizvodnje, prodaje in nabave. Svetovni splet je generator teh aktivnosti in vsakodnevni stik z globalizacijo.
Prednosti globalizacije so znane in uveljavljene. Globalizacija ustvarja nova delovna mesta, širi znanja in inovacije, omogoča mobilnost blaga, storitev in ljudi po vsem svetu. Vzpostavlja veliko raznolikost in ponudbo blaga, niža cene, povezuje različne kulture in ustvarja stalno rast svetovnega gospodarstva.
Prav tako so dobro znane pasti globalizacije. Cele skupine proizvodov so nepotrebne, ljudje izgubljajo delovna mesta, posamezne skupine mladih nimajo perspektive, širijo se mednarodne težave in krize, zlasti v revnejših deželah narašča izkoriščanje delavcev. Zaostruje se konkurenca med koncerni, proizvodnja se seli v revnejše dežele, vedno bolj je izraženo prekomerno obremenjevanje okolja, povečujejo se ekonomske razlike med državami in odvisnost od drugih dežel, zelo narašča mednarodni kriminal.
Največ koristi od globalizacije imajo Kitajska, Mehika in Singapur.
Slovenija pozna obe plati globalizacije. Smo namreč izvoznik, 85 odstotkov svojega dela in znanja izvozimo. Na drugi strani pa izgubljamo kar velik del svojega tradicionalnega gospodarstva, kot je na primer tekstilna industrija.
Pandemija in zdaj še energetska kriza bosta ponovno premešali karte. Lahko tudi na boljše, če bomo znali izkoristiti naš geostrateški položaj, visoko izobraženo delovno silo in izjemno prilagodljivost zaposlenih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
