(POGLED S TRIBUNE) Slow motion

Marko Kovačevič
22.02.2021 06:00
Bil je poklon v petek preminulemu Đorđetu Balaševiću, a se je Slow motion (v prevodu Počasni posnetek), pesem, ob kateri so vijoličasti na tekmi proti Celju tokrat prikorakali iz garderobe, spremenila kar v opis dogajanja na igrišču.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Vprašanj o klavrni podobi na igrišču je vedno več, odgovori pa so se začeli ponavljati. "To je nogomet," je stavek Maura Camoranesija na skoraj vsak zakaj. Pa je to, kar jesenski prvaki kažejo po zimskem premoru, res nogomet? Dober zagotovo ne. Jiri Jarošik, trener Celja, je najbrž edini, ki je v sobotni partiji v Ljudskem vrtu videl dobro igro, a še on je hitro pristavil, da je taka ocena realna le, če jo primerjamo z "ragbijem", ki ga je njegovo moštvo tri dni prej doživelo v Kidričevem. Celje je s skalpom štajerskega rivala pozdravilo svojo krizo, mariborska pa je vse hujša.

Štiri kroge so prvi favoriti za naslov že brez zmage. Točke so prepuščali, jih z neumnostmi podarjali nasprotnikom iz spodnjega dela lestvice. Res je, Aluminij po trenerski menjavi pridno nabira točke, Domžale in Bravo so v dobri formi, Celje je aktualni državni prvak, a nobena od ekip, ki so vijoličaste pahnile v krizo, v tej sezoni ni v ožjem krogu favoritov za vrh.

No, druščina v Ljudskem vrtu se je v krizo spravila kar sama. Če je jesen še ponudila vtis, da lahko učinkovit in raznovrsten napad zakrpa že takrat luknjasto obrambo, so zadnje poldruge ure resnice razgalile dejstvo, da je idej pred kazenskim prostorom vse manj, razpoke v zadnji liniji pa se spreminjajo v globeli. Bil je poklon v petek preminulemu Đorđetu Balaševiću, a se je Slow motion (v prevodu Počasni posnetek), pesem, ob kateri so vijoličasti tokrat prikorakali iz garderobe, spremenila kar v opis dogajanja na igrišču. Neodločen, brezidejen, nemočen je Maribor na terenu. Le zadnjemu spodrsljaju Olimpije, ki je v treh krogih zaostanek petih točk za večnim rivalom spremenila v prednost, se lahko zahvali, da je še vedno blizu trofeji.

Pogled na klop bi lahko narisal povsem drugo sliko. Camoranesi, ki po impresivni igralski karieri še čaka na preboj v trenerskem poslu, mirno spremlja, ko nogometaši tavajo med kazenskima prostoroma. Argentinec sicer poskuša, spreminja sisteme, meša enajsterice, ugotavlja, da ima na voljo dve ekipi – ob dvanajsterici stoodstotnih še nogometaše, ki se pobirajo po covidu ali kakšni drugi nadlogi -, a njegove rešitve še niso prinesle rezultata. Ta pa je v klubu z najvišjimi cilji ključen. Če je to res nogomet, je jasno, koga se v takšni situaciji pokliče na odgovornost.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta