Če bo vina manj, bodo pač pekli kruh

Poljedelsko-vinogradniška družina Ludvika in Zdenke Kralj iz Pavlovcev pri Ormožu se je pred kakimi 15 leti odločila, da bodo pšenico in koruzo, ki jo pridelajo na svojih poljih, porabili kar doma. Odkupna cena žita namreč nikdar ni povrnila vsega vloženega dela.
Zdaj je peka kruha dopolnilna dejavnost, s katero se ukvarja štiričlanska družina. "Odločiti se je bilo treba, kako naprej. In po dobrem desetletju nočnega vstajanja, ko trikrat tedensko spečemo tudi po sto kolačev, lahko rečemo, da smo se prav odločili. Z našim kruhom zalagamo okoliške gostince in turistične destinacije. Dela je veliko, a smo zadovoljni. Le z vso to papirologijo, ki spremlja dopolnilne dejavnosti, je kar preveč dela," sta včeraj, ko je njihovo kmetijo obiskala Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, povedala Kraljeva, ki se ukvarjata tudi z vinogradništvom. "Tukaj doma, kjer imamo brajde, toča ni klestila, v vinogradih v Pavlovskem Vrhu pa nam je avgustovsko neurje odneslo več kot 40 odstotkov pridelka."

Neživljenjski predpisi

Kraljevi so eden od primerov dobrih praks v kmetijstvu, doda Hinka Hržič, kmetijska svetovalka v ormoški enoti ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, ki pravi, da je na Ormoškem registriranih blizu 60 dopolnilnih dejavnosti na kmetijah: "Gre za delo, ki je še kako dobrodošlo za ohranitev kmetij in s tem podeželja, a bo treba na tem področju spremeniti predpise, ki denimo zahtevajo, da mora tudi kmet, ki na leto doma proda meso samo enega prašiča, to registrirati kot dopolnilno dejavnost. Mi vidimo rešitve v pavšalnih obdavčitvah."

V zvezi s posledicami neurij je Pivčeva povedala, da se pogovarjajo predvsem o pomoči pri naslednjih investicijah in s tem povezanimi možnostmi črpanja evropskih sredstev, kar bi vsaj delno nadomestilo škodo, saj je državna pomoč, ko gre za kmetijske površine, ki jih je pred neurji mogoče zavarovati, sicer neupravičena. "Denarja v naslednji finančni perspektivi bo dovolj, zato pričakujemo dobre projekte, ki bodo sledili zastavljeni strategiji in viziji razvoja slovenskega kmetijstva in bodo popravili sedanje stanje," je dejala. Po sedanjih ocenah je zadnje neurje na ormoškem območju povzročilo za nekaj več kot milijon evrov škode, čemur je treba dodati še okoli 800 tisoč evrov zaradi poplavljanja Dravskega polja, uradne cenitve pa še potekajo. Kot napoveduje ministrica, obstaja tudi možnost priprave interventnega zakona.

Kmetijski distribucijski center?

Pivčeva si je na lokaciji nekdanje Tovarne sladkorja Ormož, ki je zdaj, potem ko so jo nizozemski lastniki pred nekaj meseci prodali, spet v slovenskih rokah, ogledala tamkajšnje zmogljivosti in s predstavniki občine govorila o možnih strategijah razvoja živilskopredelovalne dejavnosti. Razmišljajo tudi o vzpostavitvi kmetijskega distribucijskega centra na medregijski ravni.

Miroslav Kosi, predsednik zadruge Kooperativa Kristal, ki povezuje pridelovalce sladkorne pese: "Mi, pridelovalci sladkorne pese in zadnji dve leti tudi pivovarskega ječmena, se vidimo v tej zgodbi o oživitvi lokacije nekdanje tovarne sladkorja. Nujno potrebujemo skladišča, tudi za pridelek ječmena. Lani smo ga pridelali 350 ton na 50 hektarjih, letos že 1700 ton na 270 hektarjih."

Ministrica je svoj včerajšnji obisk v Ormožu začela v domu starejših, kjer se je z vodstvom pogovarjala o zavržkih hrane. Na okrogli mizi je poleg ukrepov, s katerimi želijo omiliti posledice zadnjega neurja s točo, tekla beseda o nujni vzpostavitvi vzajemnega sklada in o zavarovanju v kmetijstvu, saj brez tega ne gre. Kmetje pa so se razveselili tudi informacije, da bo država četrt milijona evrov razdelila v zadnjem neurju najbolj prizadetim občinam, da bo tako pomagala tistim, ki so pomoči potrebni takoj. Ključa, po kakšnih kriterijih bodo denar delili, še ni, kot smo izvedeli, pa naj bi ga župani dvanajstih v avgustovskem neurju najbolj prizadetih občin oblikovali že na današnjem sestanku v Markovcih.