Dajmo življenje pisanim travnikom

Ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijski kulturni krajini je eden ključnih okoljskih izzivov Evrope, saj se ta že nekaj desetletij sooča z upadanjem števila živalskih in rastlinskih vrst. Na mednarodni konferenci na Ptuju, ki se je je udeležilo več kot 100 gostov iz petih evropskih držav, so Slovenski zavod za varstvo narave, kmetijsko in okoljsko ministrstvo ter partnerji z vključenih območij Pohorje, Haloze, Gorjanci in Kum predstavili rezultate mednarodnega projekta Life to Grassland. Gre za ohranitev in oživljanje suhih travišč vzhodne Slovenije. Projekt traja od leta 2016 do 2025. Sloveniji je doslej za štiri milijone vredni projekt omogočil kar tri četrtine denarja počrpati iz EU oziroma iz njenega finančnega mehanizma Life. Gre predvsem za ekstenzivno uporabo travišč, kar pomeni, da jih obdelujejo na sonaraven način, kot sta pašništvo in košnja, pri kateri kosijo šele takrat, ko rastline že ustvarijo seme. Pomembno je ohranjanje še živih travišč, a tudi krčenje predelov, kjer so travniki že bili, a jih je zaradi opuščanja zaraslo grmičevje ali celo gozd.

​Travišča so ogrožena

​Strokovna vodja projekta dr. Nika Debeljak: "Travišča so eden najbolj ogroženih ekosistemov, saj je njihov obstoj odvisen od trajnostne in zmerne rabe zemljišč. Hkrati so to zelo pestra območja, vendar večini ljudi njihova vrednost pogosto ostane neopažena. To je bil vzrok, da smo se na Zavodu RS za varstvo narave v projekt vključili kot vodilni partner."

​Priložnost za Haloze

Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, ki je partner v projektu, je dejal, da projekt pomeni zelo dobro priložnost in rešitev težav majhnih kmetij na strmih haloških legah: "Pomembno je, da kmetom pokažemo, kakšno bogastvo se skriva pri njih, da to znajo ceniti in jim lahko pomaga preživeti. Mogoče bi s podobnimi projekti, če bi z njimi začeli že prej, lahko zadržali več mladih na kmetijah. Vsekakor pa jim sedanji projekt daje veliko dobrih obetov, še posebno, če se lotijo tudi predelave in trženja izdelkov na osnovi ohranjanja suhih travnikov."
Hkrati ne gre zanemariti turističnega potenciala, ki ga tak način ohranjanja bogastva narave ponuja sodobnemu turistu. Na konferenci so zato že lahko predstavili primere pridelave in predelave proizvodov ter promocije turističnega potenciala, ki ga travišča predstavljajo. V okviru projekta so ustvarili blagovne znamke za te proizvode. V Halozah so jo poimenovali Produkti iz Haloz.

​Velik interes domačinov

Partner za območje Haloz je bilo Podeželsko razvojno jedro Halo iz Cirkulan. Njegov direktor Jernej Golc o vsebini ukrepov: "Spomladi 2017 smo objavili prvi javni poziv za vključitev in kmalu se je za to odločila prva haloška kmetija. Na javnih pozivih so kmetije lahko pridobili opremo za skupno uporabo, kot so gorske kosilnice, kosilnice na nitko, prikolice za živali, pašno opremo za drobnico, govedo in osle, spodbudo za odstranjevanje zarasti, sadike osmih sadnih visokodebelnih sort s pripadajočo zaščitno opremo ter pomoč pri pomladitveni rezi dreves." Ob tem so imeli veliko delavnic, tudi za uvajanje blagovne znamke Produkti iz Haloz. Z odzivom kmetov sta tako Rebernišek kot Golc zelo zadovoljna. Vključenih je že 124 kmetij s skupno 233 hektarji površin in s še 30 hektarji dodatnih površin z načrti. Pravkar poteka postopek uvajanja blagovne znamke Produkti iz Haloz, v okviru katerega je odprt poziv za testno ocenjevanje izdelkov. Med dolgoročnimi koristmi izvajalci izpostavljajo dvig ozaveščenosti ohranjanja biotske pestrosti, manj intenzivno rabo travišč, a zato tudi manj zaraščenih območij.