Denar za krizno destilacijo vina prihaja prepočasi

Tine Kek, direktor Ptujske kleti, ki sodi pod skupino Perutnina Ptuj, ocenjuje, da bo letošnja letina grozdja glede na kazalce dozorevanja in aromatike zelo dobra: "V naši kleti odkupimo največ laškega rizlinga, sauvignona, renskega rizlinga in rumenega muškata, ki skupaj predstavljajo skoraj 50 odstotkov prevzetih količin grozdja. Sledijo vse druge značilne štajerske sorte, kot so šipon, modra frankinja, žametna črnina, sivi pinot ..."

Napoveduje, da bodo letos v klet prevzeli do 1400 ton grozdja. Odkupujejo ga od kakih 30 pogodbenikov, ki jih imajo na območju Haloz in Srednjih Slovenskih goric.

Izpad pri prireditvah

O posledicah pandemije zaradi koronavirusa na poslovanje kleti Kek pravi: "Zaradi nje se zelo pozna padec prodaje v gostinstvu, še posebno v segmentu prireditev, kjer je izpad skoraj stoodstoten. Padec prihodkov je v prvem polletju znašal skoraj 30 odstotkov. A če ne bo ponovno drastičnih ukrepov v zadnjem kvartalu tega leta, upamo, da padec prihodkov glede na lani ne bo presegel 20 odstotkov."

V Ptujski kleti so si pomagali z ukrepi skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo. Pri odpravljanju težav zaradi nakopičenih zalog vina so se med zeleno trgatvijo, destilacijo in subvencioniranjem zalog odločili za destilacijo. Kek pravi, da so ukrepi glede delovne sile dobro zastavljeni, z ukrepom destilacije pa niso tako zadovoljni: "Žal je treba predolgo čakati na denar iz tega ukrepa, ki ga zdaj ob trgatvi zelo nujno potrebujemo."

Letos so odkupili vse pogodbene količine grozdja od svojih dolgoletnih pogodbenikov in zanj jim bodo plačali v dogovorjenih rokih. Večina pogodbenikov se je odločila za obročno mesečno plačevanje. Glede povprečne odkupne cene nam Kek zaupa le to, da bodo "na ravni povprečja zadnjega desetletja".

​Spremenjene navade potrošnikov

Pri največjem slovenskem vinarju, Puklavec Family Wines (PFW), ta čas končujejo spravilo srednje poznih sort. Direktor in glavni enolog Mitja Herga o kakovosti pridelka: "Smo zadovoljni, še posebno s sortami, kot so chardonnay, sivi pinot in muškat otonel. Prvi mošt in mlada vina kažejo intenzivno sortno aromatiko, živahne kisline, mineralnost in značilno štajersko svežino."

Doslej so v ormoško vinsko klet spravili 2900 ton grozdja. Količinsko prevladujejo sorte sauvignon, rumeni muškat in chardonnay. Kako vpliva pandemija na poslovanje kleti in kakšne ukrepe so vpeljali? Herga: "Zaznali smo velik padec prodaje v gostinsko-turističnem delu in rast prodaje v trgovinskem delu. To pomeni, da se vinoljubci niso odpovedali pitju vina, a so spremenili svoje navade pri njegovem uživanju glede na omejene možnosti delovanja gostinskih objektov. Naša družba se je odločila za izvedbo destilacije, drugih ukrepov v tem trenutku ne izvajamo. Menimo, da se je država odzvala pravočasno in primerno ter da zaradi teh ukrepov negativne posledice epidemije ne bodo prevelike."

​Negotova prihodnost

Vendar pa, doda Herga, s strahom gledajo v prihodnost: "Smo kar zaskrbljeni, kako bo trenutno slabše stanje epidemije vplivalo na porabo vina v novembru in decembru, torej v mesecih, ki sta za vinarje prodajno najbolj pomembna."

Težko napove, koliko grozdja bodo zaradi poškodovanosti lastnih vinogradov po neurju s točo morali odkupiti od drugih vinogradnikov. Povprečna odkupna cena grozdja zanje je odvisna od sortnega sestava v odkupu. Herga: "V tem trenutku je nehvaležno napovedovati, saj glede na slabše vremenske pogoje v preteklih dneh ne vemo, kakšen bo odkup šipona, laškega in renskega rizlinga. Prav gotovo bo povprečna odkupna cena od 50 do 60 centov za kilogram."