Čolnikova trta pri Svetih Treh Kraljih
Dominik Čolnik se je rodil 3. avgusta 1830 pri Svetih Treh Kraljih, večino otroštva in najbolj plodnega življenja pa je preživel na Drvanji, obe naselji sta v današnji občini Benedikt v Slovenskih goricah. Šolska znanja je mladi Dominik začel pridobivati v domači dvorazrednici, nato ga je oče vpisal v mariborsko gimnazijo. Leta 1849 je odšel na šolanje v Ljubljano, kjer je na liceju obiskoval kmetijska predavanja za učiteljske in duhovniške pripravnike, vpisal pa se je tudi na živinozdravniško in podkovsko šolo, ki jo vodil Janez Bleiwes. Ob veterinarskem znanju se je v Ljubljani navdušil tudi za sadjarstvo in vinogradništvo. Po vrnitvi domov je nova spoznanja uveljavil na domačem posestvu, hkrati pa je kot odposlanec Štajerske kmetijske družbe potoval po številnih kmetijskih razstavah od Pariza do Petrograda. S potovanj je domov prinašal tudi številne živali, rastline in semena, ki jih je nato gojil na svojem obsežnem posestvu. Leta 1861 si je tam postavil nov in sodoben hlev, leta 1864 še ob neogotskem dvorcu podobno stanovanjsko stavbo (domačini so jo poimenovali grad) in leta 1869 še velik kranjski kozolec, ki je bil prava posebnost v Slovenskih goricah.
Dominik Čolnik
O svojih dosežkih je pogosto pisal v Kmetijske in rokodelske novice in pozneje dopisoval še za mariborski Slovenski gospodar. Leta 1861 se je poročil z Ano Fanedl, hčerko premožnega trgovca iz Lenarta. V 15-letnem zakonu se jima je rodilo sedem otrok. Po navedbah kronistov in ocenah zgodovinarja Igorja Zemljiča je bil Dominik Čolnik eden najpomembnejših vinogradnikov svojega časa. Kakor že omenjeno, je pisal o pridelovanju ledenega vina in ga 1859 sam tudi pridelal. Imel je svojo trsnico in na svojih posestvih je gojil preko 400 sort vinske trte. Za svoje vino je dobil številna priznanja na razstavah po Štajerski in celo na dunajski svetovni razstavi leta 1873. Poleg vinogradništva se je ukvarjal še s sadjarstvom.
Ustanovitelj kmetijske čitalnice
Gospodarski uspeh in ugled je Čolniku koristil tudi pri političnem delovanju. Kmalu je postal ena osrednjih osebnosti političnega življenja v lenarški okolici. Na volitvah je agitiral za slovenske kandidate, govoril je na številnih taborih in je tudi med zaslužnimi za ustanovitev Slovenske matice in časopisa Slovenski gospodar. V svojem "dvorcu" na Drvanji je 15. avgusta 1869 ustanovil kmetijsko čitalnico, njegovo posestvo pa je bilo širše poznano med Slovenci.
Obiskovali so ga mnogi politiki, gospodarstveniki in narodni delavci iz Maribora, Ljubljane in od drugod. Prijateljeval je z Ivanom Hribarjem, Jankom Sernecem, Josipom Vošnjakom in številnimi drugimi znanimi osebnostmi tistega časa. Brez dvoma drži ocena prof. Igorja Zemljiča, da je bil Dominik Čolnik najbolj markantna osebnost tistega časa in prepoznan svetovljan. Čolnik je bogato živel, a revno umrl. Konec decembra 1893 je ob povratku iz Benedikta v Štajngrovo, kjer je v Fišerjevi viničariji našel svoj zadnji dom, nekega večera padel v neobičajno odprto klet in je za posledicami poškodb 27. decembra 1893 umrl pozabljen in brez družine. Pozaba je trajala dolga desetletja.
Leta 2005 so ob njegovi rojstni hiši v zasadili cepljenko, potomko najstarejše trte na svetu in jo poimenovali Čolnikova trta. Ob njej pa še druge trse. Vsako leto tamkajšnje društvo vinogradnikov v sodelovanju z Občino Benedikt pripravi tudi posebno trgatev.
