Ekološki kmetje z ormoškega in ljutomerskega območja prodorni, pa čeprav nekoliko "bogu za hrbtom"

Darja Lukman Žunec Darja Lukman Žunec
19.02.2022 06:00

Socialno podjetje Eko Prlekija s sedežem v Malem Brebrovniku ima dobre izkušnje s prodajo ekoloških živil potrošnikom in javnim ustanovam.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Na kmetiji Kosec pripravljajo za prodajo kar 20 različnih eko živil.  
Darja Lukman Žunec

Socialno podjetje Eko Prlekija je leta 2017 ustanovilo osem ekoloških kmetov, večinoma z ormoškega in ljutomerskega območja. Ta čas podjetje odkupuje ekološko pridelana živila od 53 članov, ki skupaj tvorijo tudi prvo slovensko skupino ekoloških proizvajalcev. Ocenjujejo, da imajo več kot 600 neposrednih potrošnikov iz celotne Slovenije, ob tem pa od njih kupujejo živila tudi v desetih javnih zavodih, predvsem v šolah in vrtcih ter domovih starejših. Do pred kratkim so proizvode prodajali zgolj na kmetijah ali so jih sami dostavljali kupcem osebno ter tako ohranjali osebni stik. V zadnjem obdobju so se lotili še spletne trgovine, prodajajo tudi na ekološki tržnici v Mariboru in drugod ter tudi na sejmih.

Preverjena kakovost

Kaj daje potrošniku zagotovilo, da so živila resnično ekološko pridelana, smo vprašali direktorico Eko Prlekije Urško Hojnik.

"Vsi ekološki kmetovalci se morajo prijaviti v ekološko kontrolo v eni od štirih kontrolnih organizacij, ki delujejo v Sloveniji. Te izvajajo redno kontrolo enkrat letno na kmetiji, lahko pa sledijo še dodatne, ponovne in naključne kontrole. Kontrolna organizacija potem odloči o izdaji certifikata. Tako lahko potrošniki ekoloških živil sami preverjajo istovetnost in resničnost oznak in trditev," nam pojasni Hojnikova. V Eko Prlekiji ponujajo zgolj ekološke izdelke in vse svoje dobavitelje skrbno preverjajo in jih tudi osebno poznajo. Direktorica Urška Hojnik pravi, da so se v koronakrizi dobro znašli: "Na začetku smo bili vsi malo zmedeni, saj pridelke ponujamo končnim potrošnikom in javnim zavodom. In prav osnovne šole in vrtci so bili zaprti. Prodajo pri individualnih potrošnikih pa smo povečali in lahko se pohvalimo, da imamo pri tej prodaji pozitiven rezultat. Prodaja na domu se je povečala tudi zato, ker smo okrepili prodajo po telefonu in po spletu. Zanimivo je, da je dobra predvsem telefonska prodaja pri starejših. Ti ob naročilih pri naši prodajnici Mileni Fištrovič prav radi poklepetajo in ji zaupajo še svoje tegobe in vidimo, kako pomemben je osebni stik."

Tudi predelava in nakup zemljišč

Podjetje ima torej dve zaposleni, ki članom pomagata ne samo pri prodaji in organizaciji ter udeležbi na ekoloških tržnicah in različnih sejmih, temveč vse bolj tudi pri predelavi izdelkov. Hojnikova: "Začeli smo pred dvema letoma z aronijinim sokom. Združili smo pridelek petih naših članov in ga predelali v sok pri našem članu Janezu Trstenjaku, ki je tudi solastnik podjetja. Naredili smo 6500 litrov in skoraj vse prodali neposredno potrošnikom. Le nekaj zadnjih steklenic smo decembra lani dali v darilne pakete. Imamo namreč štiri različne pakete, od manjših do večjih vrednosti. V lanskem letu nam je uspelo pridobiti tudi nova zemljišča. Na treh različnih legah na Ormoškem jih imamo 1,5 hektarja, na njih pa naši člani pridelujejo žita in ajdo ter nekaj travinja."

Pogosto se člani podjetja predstavijo na tržnicah in sejmih. 
Arhiv Eko Prlekije

Kot še pravi direktorica, je njihova prodajna uspešnica mlada ekološka oziroma senena govedina, pogosto jim zmanjka naročenih količin in več, kot lahko ponudijo, je povpraševanja po perutnini, svinjini in svinjski masti. Po navadi teh izdelkov niti ne dajo v ponudbo spletne trgovine, ker že prej poidejo z neposrednimi naročili stalnih kupcev.

Veliko je tudi povpraševanje po sadju, saj je ekološko sadje zelo iskano. Šole jemljejo velike količine ekoloških jabolk. Zelo povprašujejo po malinah in borovnicah, ki bi jih lahko prodali veliko več, kot jih imajo. Lani denimo je bilo zaradi vremenskih vplivov povpraševanje po ekološkem sadju veliko, saj je bilo zelo malo hrušk in sliv, drugega sadja razen jagodičevja pa sploh ne. Hojnikova: "Zelo dobro gresta tudi jedilno grozdje in zelenjava vseh vrst. Pri tem moramo biti natančni pri naročilih in vsak mesec oblikovati nov cenik, saj se s člani pogovorimo, koliko naročil lahko sploh sprejmemo." Imajo tudi nekaj novosti, veliko je povpraševanje po mladem ingverju in nabor njihovih pridelkov se hitro širi. Poleg senene govedine in drugih vrst mesa so tu mlečni izdelki, vse vrste mok, kosmičev in zdrobov ter tudi testenine, mlinci in peciva pa denimo veganski namaz, sončnični posipi in ajdove pokice in čajne mešanice, ledeni čaji, sokovi in sadni sirupi ter ekološko pridelana vina, kisi in olja.

Zasnovali znamko Ekoist

Lani jeseni so bili uspešni s prijavo na razpis v okviru ormoške lokalne akcijske skupine za novo blagovno znamko, ki so jo poimenovali Ekoist. Izdelali so etikete, se z njo že uveljavili na spletnih straneh in družabnih omrežjih ter se lotili njene širše promocije. Hojnikova: "Uspešni smo bili tudi na razpisih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, saj smo se povezali v sploh prvo skupino, ki je združila slovenske ekološke kmete. Vključili pa smo se tudi v projekte kratkih verig dobavnih poti."

Med načrti direktorica omenja: "Širiti ponudbo pridelkov in izdelkov ter promovirati novo blagovno znamko, saj je predlogov in želja naših potrošnikov resnično veliko. Pomagali bomo članom, ki pridelajo tržne presežke, da skupaj nastopimo za prodajo v trgovinah. Tako denimo uspešno sodelujemo z Mercatorjem, kamor prodajamo jedilno grozdje in borovnice, dogovarjamo se tudi za prodajo senene govedine. Zagotovo je najbolj pomemben naš načrt, da zgradimo skupne skladiščne prostore, ki bodo morda nekoč tudi predelovalna enota. Lokacijo zanje še iščemo in se bomo potegovali na razpisih za spodbude v tej smeri."

"Smo veseli ljudje"

Sedež socialnega podjetja Eko Prlekija je na kmetiji Kosec v Malem Brebrovniku pri Ormožu, ki se ukvarja s prirejo senene govedine. Boštjan Kosec je eden od lastnikov in prepoznaven obraz podjetja: "Smo Prleki, smo kmetje, smo pozitivni in veseli ljudje, ki ljubimo našo zemljo in jo želimo predati našim otrokom v boljšem stanju, kot je bila tedaj, ko smo jo dobili v upravljanje. Socialno podjetje smo ustanovili, ker imamo odlične izdelke in zadovoljne stranke, a tudi zato, ker so naše kmetije 'bogu za hrbtom' in smo logistično odrezani od avtocest ter večjih mest. Ker je naš čas dragocen in ga želimo čim več posvetiti našim družinam, lahko povezani lažje in hitreje dostavljamo sveže pridelke in izdelke. Naša vizija je, da rastemo skupaj z našimi člani, pomagamo bodočim članom in da prodremo še na tuje trge."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta