Gospodarske družbe v Gornji Radgoni prosperirajo, rast poslovanja pa prinaša tudi potrebo po večjih in sodobnejših proizvodnih površinah. Zato si tamkajšnji podjetniki skupaj z občino prizadevajo za širitev industrijske cone v Meleh. Pri tem opozarjajo na dolgotrajnost postopkov pri prenosu zemljišč v njihovo oziroma občinsko last. Kljub načelnemu dogovoru z državo še vedno ne vedo, na kakšni podlagi bodo prišli do omenjenih zemljišč, ki jih nujno potrebujejo za nadaljnji razvoj.
Sedanji širitvi bo sledila še ena
Eden glavnih pobudnikov širitve industrijske cone je Anton Mlakar, direktor družbe Var, v kateri se pripravljajo na gradnjo novih proizvodnih prostorov na tri hektarje velikem zemljišču poleg proizvodnje družbe Reflex, na tem mestu je zdaj še gozd. "Gre za dolgoročne načrte, v okviru katerih želimo postopno seliti proizvodnjo na novo lokacijo. Najprej bomo preselili serijsko proizvodnjo, torej proizvodnjo štancanih izdelkov, s tem bi lahko proizvodnjo organizirali v treh izmenah. Celotni proces bo trajal več let, odvisen je tudi od pridobivanja novih projektov," pravi Mlakar. Zaradi procesov robotizacije v novi proizvodnji za zdaj niso predvidena nova delovna mesta, pri tem Mlakar poudarja, da prav tako ne načrtujejo odpuščanj, temveč bodo zaposlene, katerih delovna mesta bodo zaradi avtomatizacije izginila, usposobili z novimi znanji. "Vse je odvisno od razvoja v avtomobilski industriji, ki se mu bomo morali prilagajati. Gre za prehod od motorjev z notranjim izgorevanjem preko hibridnih motorjev do električnih vozil."
Razvoj obrtne cone duši dolgotrajnost postopkov pri prenosu lastništva zemljišč
Stari del mesta z novo vsebino
Tudi v družbi Elrad International si prizadevajo za širitev obrtne cone, ta je za njih pomembna predvsem z vidika možnosti, ki bi jih s tem dobili. Direktor Branko Šeruga pravi, da se bodo o tem, kaj točno bodo postavili na novopridobljenih zemljiščih, odločali glede na situacijo na trgu, ki prednje postavlja vedno nove izzive, v zadnjem času je to alokacija materialov, potrebnih za proizvodnjo elektronskih komponent, kakršne tudi sami proizvajajo. "V vsakem primeru želimo imeti možnost za širitev, saj bi bilo zelo slabo, če bi imeli dve proizvodni lokaciji, že z logističnega in finančnega vidika."
Družba Radgonske gorice želi v razširjeni industrijski coni pridobiti okoli štiri hektarje zemljišč, na katerih bi zgradili nove proizvodne prostore. "Naša utesnjenost v območju grajskega hriba in prisotnost v starem mestnem jedru terjata nove rešitve, saj nam ne zagotavljata več nadaljnjega razvoja v smislu širitve proizvodnje ter s tem naših kapacitet. Na novi lokaciji bi tako postavili nove proizvodne in skladiščne prostore ter tudi druge spremljajoče objekte, vključno z novimi pisarniškimi prostori," pojasnjuje direktor Borut Cvetkovič. S tem bi v celoti sprostili Jurkovičevo ulico in pripomogli k ureditvi starega dela mesta, za katero po Cvetkovičevih besedah že izvajajo idejne projekte na občini. "O preureditvi obstoječih objektov se pripravljajo različne idejne zasnove, tudi v okviru mednarodnega projekta, v katerega se vključujejo tudi študenti z univerze v Gradcu."
Poleg Rojka, ki se bo najverjetneje potegoval za še en mandat na čelu gornjeradgonske občine, je kandidaturo za župana napovedal Dušan Zagorc, ki meni, da bi si ob obrtni coni morali prizadevati še za ureditev druge infrastrukture v občini, tudi za ureditev državne ceste med Spodnjimi Ivanjci in Grabonošem, s čimer bi po njegovem mnenju pospešili tranzit do industrijske cone.
