Članice skupine Copatarice mislijo na prihodnje rodove, na tiste najmanjše, ki se nam šele pridružujejo. Skupino, ki poteka v okviru študijskega krožka Andragoškega centra Slovenije, je osnovala Marta Cvajdik, upokojena učiteljica iz Sladkega Vrha.
"Ideja, da bi izdelovale copatke za novorojenčke v občini Šentilj, me je spremljala kar nekaj časa. Slišalo se je za dejavnosti, ki potekajo v gradu na Tratah. Zamislili smo si, da bi lahko imeli tudi dejavnost ročnih spretnosti, kjer bi izdelovali uporabne stvari. Septembra 2021 smo se na grajskem dvorišču zbrale ljubiteljice pletenja in kvačkanja, za kar so nas navdušile že naše drage mame. Hvala jim za to čudovito dediščino! Začeli so nastajati copatki, takšni in drugačni, pisani in beli za vse novorojenčke iz naše občine. Umetniki ustvarjajo z različnimi materiali in orodji, copatarice pa ustvarjamo z volno, s kvačko ali pletilkami. To za nas ni delo, je prijetno druženje, lepo zapolnjevanje časa za nekaj dobrega, dobrodelnega. Z velikim veseljem, potrpljenjem, ljubeznijo oblikujemo nitke volne v nekaj, kar bo – upamo - starše razveselilo, malčice in malčke pa grelo. Delamo z dušo, za dušo, v upanju, da koga osrečimo, ogrejemo," je o skupini in dejavnosti povedala Majda Cvajdik.
Doslej so članice skupine Copatarice iz Muzeja norosti nakvačkale že preko 100 copatk. Prve paketke za novorojenčke in novorojenčice sta patronažni sestri Andreja Kranjc in Patricija Lupša prevzeli sredi marca. "Upamo, da so paketki iz Muzeja norosti že prišli v prave roke. Če je med bralkami in bralci še kdo, ki bi se nam želel pridružiti, vas bomo veseli, sporoča Sonja Bezjak vodja Muzeja norosti. Pletemo in kvačkamo še mnogo več, med drugim tudi kape za Muro. Zgodbo tega posebnega muzeja domačinke in domačini v gradu Cmurek, v njegovih sobanah, v parku ali na renesančnem dvorišču pletejo že od leta 2013.
"Muzej norosti s svojim pomenljivim naslovom združuje vse, ki si upamo misliti preko ustaljenih robov in meja in stopiti tja, kamor je preprosto treba iti. Od začetka se trudimo, da bi v njem dobili svoj glas tisti, ki smo jih kot družba odrinili na rob. Takoj za tem pa tudi, da bi se kot skupnost okrepili tako, da bi znali živeti skupaj. Eden od petih najstarejših ohranjenih gradov na Slovenskem se je izkazal za dober plac," je še zapisala Bezjakova.
