Hojka Berlič
Boljši finančni rezultat ob koncu leta od načrtovanega, pridobivanje novih programov in kadra, krajše čakalne dobe, pa tudi soglasje ministrstva za zdravje k nekaterim nujno potrebnim investicijam, o čemer smo že poročali, so glavni razlogi, da so v ptujski bolnišnici črto pod preteklim letom potegnili z optimizmom. Njihova glavna prioriteta v tem letu ostaja izgradnja urgentnega centra. Po zadnjih informacijah še vedno čakajo na ugotovitve analize stanja po obisku ministra za zdravje Sama Fakina v začetku decembra. A to ni njihova edina težava. Če je bila ena poglavitnih tegob ptujske bolnišnice dolga leta kadrovska podhranjenost, je po prepričanju strokovnega vodje Teodorja Pevca danes to postala vse večja prostorska stiska. Po Pevčevem mnenju je tako, kljub temu da se zaveda, "da je ob agoniji v zvezi z urgenco, ki jo spremljamo že nekaj let, morda slišati nekoliko predrzno", vendarle edina smiselna ugotovitev, da Ptuj potrebuje novo bolnišnico. "Nimajo na Jesenicah zgodovinsko večje pravice tega reči kot na Ptuju, nima gorenjski pacient do nje večje pravice kot ptujski, nobenega razloga ni, da se v Celju gradi nova bolnišnica za 113 milijonov evrov, tu pa imamo res hude težave," je ob predstavitvi dosežkov bolnišnice v preteklem letu med drugim dejal Pevec.
Novega kadra nimajo kam namestiti
V ptujski bolnišnici v letu 2019 med drugim načrtujejo nov koncept multidisciplinarne razvojne ambulante, na novo financiran projekt, pri katerem predvidevajo zaposlitev petih strokovnjakov, ki jih doslej bolnišnica ni imela. A jih po besedah Pevca trenutno nimajo kam namestiti. "Nimamo prostora za njihove pisarne in prostore, kjer bi lahko z otroki delali in se pogovarjali z njihovimi starši." Na Ptuj si želijo prenesti tudi del hematološke ambulantne dejavnosti, kar bi močno olajšalo življenje predvsem bolnikom, ki se sedaj na kontrolne preglede zaradi krvnih bolezni vozijo v Ljubljano. "Dogovorjeno je s strokovnjaki s področja, da bi tako, da bi bilo tudi ekonomsko upravičeno, ta program prenesli na Ptuj. A znova ni prostora. Glavna težava je vedno - ne, kdo bo nekaj delal in kako bomo plačali, temveč kam bomo umestili, kje bomo to izvajali," je situacijo opisal Pevec. Tako trenutno v prostore za ambulante spreminjajo skladišča, tudi knjižnico. "To je zdaj postalo glavna ovira pri razvoju. Zdaj smo kadrovsko bolj ali manj izpopolnjeni, razen redkih izjem. A je težko vzpodbujati razvoj stroke, če nimaš nekih osnovnih prostorskih možnosti."
A žal, kot je povedala direktorica bolnišnice Anica Užmah, v tem letu najverjetneje razen iskanja notranjih rezerv in spreminjanja različnih pisarn v prostore za izvajanje zdravstvenih dejavnosti česa več ne morejo pričakovati oziroma niti nimajo na razpolago denarja, da bi lahko širili stavbo in pridobili dodatne prostore.
Na Ptuju ugovarjajo uvrstitvi med lokalne bolnišnice
Ugovarjajo uvrstitvi med lokalne bolnišnice
V ptujski bolnišnici pa težavo vidijo tudi v po njihovem mnenju neustreznem dojemanju bolnišnice v slovenskem prostoru, kar se vedno znova kaže v potiskanju v skupino manjših bolnišnic. "S katerimi smo bili morda primerljivi pred petnajstimi leti, ampak vmes se je marsikaj zgodilo. Zaradi težave z neustreznim plačevanjem storitev praktično izgubljamo po pol milijona evrov letno. In vseskozi nam obljubljajo, da bo naslednje leto kaj drugače," je povedal Pevec.
Kot je poudarila Užmahova, je ptujska bolnišnica ves čas regijska bolnišnica in mora tudi ostati. Se pa v novem predlogu Strategije razvoja intenzivne medicine v Republiki Sloveniji iz novembra lani pojavlja nov izraz lokalna bolnišnica. "Tam se je po nekih drugačnih kriterijih ptujska bolnišnica skupaj z Brežicami in Trbovljami uvrstila med lokalne bolnišnice, kar pa bi lahko imelo za posledico tudi kakšen drugačen način financiranja, o čemer sicer direktno ni govora," je pojasnila Užmahova. Zato so k taki uvrstitvi že dali ugovor sami, pa tudi drugi dve bolnišnici.
Zaključujejo arheološka izkopavanja
Na območju predvidene gradnje ptujskega urgentnega centra izvajalec arheoloških izkopavanj, podjetje PJP iz Slovenske Bistrice, počasi zaključuje dela. Izkopavanja morajo tako izvesti le še na območju pred vhodom sedanje urgence. Med drugim so odkrili ostanke temeljev rimskih obrtniških delavnic, ki so precej globoki, zato menijo, da so bile stavbe zidane in ne lesene. Na zgornji strani pa je bilo vsako poslopje pred meteorno vodo zaščiteno z izkopanim jarkom, ki je odvajal vodo stran od zgradb. Arheologi so odkrili tudi tri grobove, dva skeletna in enega žganega. Pred vhodom v urgenco pa so odkrili še precej dobro ohranjeno rimsko peč za žganje glinenih izdelkov, ki pa je bila uničena s posegi ob gradnji bolnišnice. Vrednost del je bila ocenjena na 207 tisoč evrov. Strošek arheoloških izkopavanj je sicer del projekta izgradnje urgentnega centra, ki še nima zaključene nove finančne konstrukcije, in ga bodo, kot pojasnjujejo v ptujski bolnišnici, plačali sami.
