Hojka Berlič
Po tem ko se je že pri razpravi svetnikov o osnutku odloka o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju ptujske občine, razvnela debata in je bilo vroče tudi na javni predstavitvi, so ptujski mestni svetniki dobili na mize predlog odloka, ki naj bi bil "dober kompromis med potrebami gospodarskih subjektov na eni strani in pravicami občanov do zdravega življenjskega okolja na drugi strani". In ga, skupaj z amandmajem, pod katerega se je podpisalo 17 svetnikov, na današnji seji brez razprave tudi potrdili.
Center mesta do Grajene
Merila za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov tako ostajajo območje, kjer se gostinski obrat nahaja, in vrsta gostinskega obrata, posebej pa so obravnavani še gostinski obrati v večnamenskih objektih. A so na občini sedaj v predlogu odloka k območju starega mestnega jedra dodali še območje od centra mesta do potoka Grajena, kjer se nahaja večina barov z mehansko ali živo glasbo za ples, saj so to območje, kot pojasnjujejo, "tudi pri izvajanju prireditev in drugih dogodkov vedno prištevali k za turistični razvoj pomembnemu območju". S tem so tudi tam dobili možnost za prijavo podaljšanega obratovalnega časa, kot velja za staro mestno jedro.
Največ 28-krat do petih zjutraj
Za veliko razburjenja je sicer med gostinci poskrbelo v osnutku odloka zapisano podaljšanje delovanja teras v starem mestnem jedru do 24. ure in izven tega območja, v spalnem naselju, do 22. ure. V zdaj potrjenem odloku bodo gostinci v mestnem središču lahko podaljšali obratovalni čas gostinskih vrtov v času šolskih počitnic do 1. ure naslednjega dne, v spalnih naseljih prav tako uro dlje, do 23. ure.
Na občini niso ugodili pobudam za obratovanje do 4. ure zjutraj
Skrbi jih, koliko bo stal EPK
Ptujski mestni svetniki so na seji kljub nekaterim pomislekom soglašali tudi z nameravano vložitvijo prijave na razpis za organizacijo Evropsko prestolnico kulture (EPK) za leto 2025. Svetnikom namreč nekaj skrbi povzročajo za zdaj še neznani finančni pogoji za njeno izvedbo in ali lahko ptujska občina od izvedbe odstopi, če bi se izkazalo, da država od nje pričakuje večji vložek, kot ga je zmožna prispevati. "Ena izmed variant, ki je bila preigravana in je bila 'spuščena v javnost', je namreč bila, da bo na voljo 30 milijonov evrov, ob čemer bi občina morala zagotoviti 50 odstotkov," je bojazni nekaterih pojasnila županja Nuška Gajšek. Svetniki so sklenili, da s postopki nadaljujejo po pojasnilih pristojnih, da dokler je občina le v postopku kandidature in ni dokončno izbrana, ni pravno obvezujoče, da pri njej tudi vztraja do konca.
