Žetale: Odrezani od sveta zaradi plazov

V občini Žetale kljub velikemu dosedanjemu vlaganju še vedno največ denarja potrebujejo za obnovo cest in njihovo popravilo po neurjih, saj jih vse pogosteje na strmih legah ogrožajo zemeljski plazovi.

Sicer pa zanje namenjajo večino svojega naložbenega denarja. Letošnji proračun znaša nekaj čez 1,7 milijona evrov, medtem ko so pred leti, med 2007 in 2015, imeli tudi po okoli trimilijonske proračune. Kar 70 odstotkov naložb so namreč večinoma gradili ob pomoči denarja iz skladov EU. Tako so obnovili vodovodno omrežje, uredili kanalizacijo v občinskem središču, zgradili novo osnovno šolo s športno dvorano ter ob njej sploh prvi vrtec v kraju.

"Večina denarja gre zdaj za proračunske obveznosti, predpisane od države," ugotavlja žetalski župan Anton Butolen. Za naložbe imajo torej manj denarja in večina ga gre za popravilo in vzdrževanje cest poudarja župan: "Kakorkoli obračamo, so ceste za naše prebivalce najbolj pomembne, saj so brez njih odrezani do sveta. Tu ne gre samo za zagotavljanje prevoznosti, pač pa za popravila in vzdrževanja, saj nam domala vsako neurje odnese gramoz in je zato gramoziranje na nek način metanje denarja vstran. Edina rešitev, ki nam ob tem ostane, je asfaltiranje cest in urejanje odvoda vode ob njih, kar dolgoročno vsaj malo zaleže. Pa še potem nam povzročajo težave zemeljski plazovi in odnašanje bankin."

Od leta 2015 do lani je sanacija po zemeljskih plazovih s pomočjo države skorajda zamrla. Tako so v tovrstno sanacijo znova lahko več vložili lani. Enega večjih plazov so poleti odpravili, dokumentacijo pa so pripravili še za dva večja. "Pri zdajšnji sanaciji dobimo večino denarja od države, 15 odstotkov njene vrednosti pa odpade na občinski proračun. Za ceste smo lani dobili le 45 tisočakov od notranjega ministrstva, saj ni nobenih tovrstnih razpisov," ugotavlja župan.

Tudi v letošnjem proračunu so večino razpoložljivega denarja namenili za modernizacijo in vzdrževanje prevoznosti cest. Asfaltirali so že odsek Kupčinji Vrh-Jesenica v dolžini 450 metrov in vrednosti 47 tisoč evrov. Odsek Peklača-Temjak v dolžini 430 metrov je stal 43 tisočakov. Prav tako so modernizirali odsek Krhiče-Podlog v dolžini 850 metrov in v vrednosti 95 tisoč evrov ter poleti še cestni odsek Pridna vas-Stoperce, dolg 950 metrov in vreden 98 tisoč evrov. K tem zneskom je treba prišteti še nadzor in pripravo dokumentacije, tako da bodo letos za modernizacijo cest porabili približno 300 tisoč evrov.

Za odpravo škode največjega plazu Ledinca so porabili 140 tisočakov, s čimer so domačinom omogočili, da spet lahko uporabljajo tamkajšnjo cesto. Za vzdrževanje cest, kamor sodi tudi odprava škode po neurjih, imajo letos namenjenih 190 tisoč evrov in tako je skupna vrednost, ki jo bodo vložili v ceste, nekaj čez 630 tisoč evrov ali več kot tretjina proračuna.

"Ceste so še vedno največji problem v občini. Njihova modernizacija ni pomembna samo za zagotavljanje boljše prevoznosti v vseh razmerah, temveč tudi bistveno vpliva na stroške vzdrževanja. Pogoste nevihte na strmih gramoziranih odsekih delajo velikansko škodo. Velik problem je, da v finančni perspektivi, ki se zaključuje, občina ne more kandidirati za kakršnakoli finančna sredstva, ker so pogoji takšni, da jih ne izpolnjujemo," sklene župan Butolen.