Socialni delavci smo don kihoti, čeprav velika večina misli, da naš delavnik sestavlja le birokracija. Še te nam velikokrat ne priznajo. Mlini na veter so naš vsakodnevni kruh, ki nato marsikoga iz primarnega poklica prežene povsem drugam.
Primer Mirana, starega 57 let. Miran nima otrok in je brez partnerice. Nima nobenih zavezancev, ki bi bili po zakonu dolžni zanj poskrbeti. Ima sicer nečaka in nečakinjo, ki ju je nazadnje videl še v času tolarjev. Ostalo sorodstvo, ki bi ga zmogel poimenovati, že nekaj let počiva pod cipresami. Zdravstvene težave so ga po daljšem odlašanju s pregledom, po obisku ambulante, privedle neposredno do hospitalizacije. Miran je zbolel. Več kot prehlad. Kar naenkrat je imel polno diagnoz, za katere smo vsi že nekoč nekje slišali, vendar ne vemo točno, kaj so, a slišijo se obupno. Bolezen je počasi razjedala Miranova pljuča, kosti – tudi voljo do življenja. Priklenila ga je na bolniško posteljo in hoja do bolnišnične kavarne je postala neuresničljiva želja.
Kako ostaneš brezdomec po hospitalizaciji, če si star 65 let in 4 dni
