Večer, 21. 8. 2021
Z Združenjem svetov delavcev Slovenije smo obiskali na desetine uspešnih podjetij po Evropi. Na srečanjih, kjer smo spoznavali tuje prakse ekonomske demokracije, se nam je vedno pridružil vsaj član, večinoma pa kar sam predsednik uprave. Prav vsi so začeli svojo predstavitev nekako takole: "Preden sem postal direktor, sem bil zaposlen v taisti družbi kot ..." V naših državnih družbah bi bila predstavitev videti nekako tako: "Preden sem postal direktor, še nikoli nisem delal v primerljivem podjetju ..." Ga ni talenta, ki ne bi potreboval vsaj kakšno leto, da sploh spozna ustroj in delovanje družbe. Večji del državnih družb je infrastrukturno naravnanih (energetika, transport, komunikacije, logistika ...) - so skratka najpomembnejše ožilje tako gospodarstva kot civilne sfere in ne peskovnik za velike fante!
Kadrovske politično-prijateljske igrice seveda niso nekaj, kar bi si omislila vlada Janeza Janše, in žal ne nekaj, kar bi si želela opozicija enkrat za vselej prekiniti. Pri neprestani menjavi vlad se mehanizem kadrovanja zažene vedno znova in znova, lovke nato sežejo tudi po srednjem menedžmentu in tako se neprestano ukvarjamo le sami s sabo. Družbena odgovornost, strateško razmišljanje in ne nazadnje vedno bolj aktualno okoljsko vprašanje pa so povsem na stranskem tiru.
- imenovanje poslovodstev izključno na podlagi javnega razpisa; nujen pogoj vsaj pet let izkušenj v isti branži in poudarek na vzgoji notranjega kadra,
- vzpostavitev neodvisne strokovne kadrovsko-akreditacijske komisije za kandidate članov nadzornih in poslovodnih organov,
- omejitev višine odpravnin (ukinitev tako imenovanih zlatih padal),
- uvedba kazenske in materialne odgovornosti članov poslovodstva in nadzornih svetov.
Sposobnost in nesposobnost sta kar pravično razdeljeni med vse politične opcije. Žal to drugo prevladuje, predvsem zaradi tega, ker se sposoben, perspektiven in pošten kader enostavno več ne želi igrati teh igric. Enako bom in sem bil kritičen do zamenjav "naših" z "vašimi" kakor obratno. Tukaj si žal prav vse stranke (leve in desne) pljuvajo v lastno skledo verodostojnosti. V ozadju pa je vedno posel. Tudi tisti (naivno) dobronamerni se vse premalo zavedajo, da bodo na njihova vrata slej ko prej potrkali "mentorji" njihovega napredovanja. Nihče nikogar ne poriva naprej zaradi lepe frizure!
Vlado Šega, Maribor
