Pri tem najverjetneje ni mogoče govoriti o klasični volilni prevari s ponarejanjem glasovnic, kar je mogoče pripisati organiziranim civilnodružbenim prizadevanjem za to, da so bili na vsakem volišču prisotni predstavniki opozicije. Če bi že šlo za tako goljufijo, bi bila ta povezana z glasovnicami, ki so po pošti prispele iz tujine, saj so jih zbirale tudi organizacije, povezane z Orbanovo stranko Fidesz. Zavržene in delno zažgane glasovnice, ki so jih odkrili v Transilvaniji, utegnejo biti pojasnilo, zakaj je na preteklih volitvah 90 odstotkov vseh volilnih upravičencev, ki so svoj glas oddali po pošti, glasovalo za Fidesz.
To niso prve ponarejene volitve na Madžarskem. Potem ko je Fidesz leta 2010 osvojil svojo prvo supervečino, je spremenil volilno zakonodajo tako, da si je zagotovil dobre rezultate na vseh prihodnjih volitvah (s prirejanjem obstoječih pravil in uvajanjem novih je poskrbel, da velikim zmagovalcem v posameznih okrožjih pripadejo dodatni sedeži). Po zaslugi teh sprememb si je Fidesz zagotovil supervečino tudi na volitvah leta 2014, čeprav je prejel osem odstotkov manj glasov kot na tistih leta 2010.
Spreminjanje pravil je postalo modus operandi stranke. Do zdaj je v volilno zakonodajo uvedla že več sto sprememb; najnovejše je sprejela pred nekaj meseci. Zaradi izkrivljenih volilnih pravil si je Fidesz zagotovil 68 odstotkov parlamentarnih sedežev, čeprav je osvojil samo 53 odstotkov glasov.
Poleg tega si je Fidesz na splošnih volitvah zagotovil navadno večino z uveljavljanjem svojega vpliva na številnih frontah. Najprej je vlada mesec dni pred volitvami gospodinjstvom v gotovini izplačala pomoč v skupni vrednosti treh odstotkov BDP, med drugim je 1,9 milijona uslužbencem vrnila plačano dohodnino, 2,5 milijona upokojencem namenila polno 13. pokojnino ter izplačala visoke nagrade 70 tisoč pripadnikom policije in vojske.
Poleg tega so provladne sile za politično oglaševanje porabile osemkrat več denarja kot opozicija, s čimer so očitno kršile pravila o zgornji meji stroškov volilne kampanje. Vlada sama je porabila ogromno denarja za zagotavljanje glasov Fideszu pod krinko obvestil javnih služb in razpis homofobnega referenduma "za zaščito otrok" (osrednje teme Fideszove kampanje), ki je potekal vzporedno z volitvami.
Madžarska vlada bo še naprej pomenila edinstven izziv doma in v tujini
Fidesz je javne medije še naprej uporabljal kot svoj propagandni aparat. Osnovna strategija, ki jo je uporabil tokrat, ni bila nič drugačna od tiste, o kateri je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) poročala pred volitvami leta 2018, ko je bilo 96 odstotkov vseh poročil o vladi, objavljenih v javnih medijih, pozitivnih, medtem ko je bilo 82 odstotkov vseh poročil o opoziciji negativnih. Po letu 2018 ni bil v politične oddaje javnih medijev povabljen niti en opozicijski politik. V okviru predvolilne kampanje je imela vsaka stranka s kandidatno listo na voljo le pet minut oddajnega časa, da je predstavila svoj program.
Medtem so javni in zasebni mediji pod nadzorom Fidesza zasipavali občinstvo z lažnimi novicami in obrekovali Petra Markija-Zayja, skupnega premierskega kandidata koalicije opozicijskih strank. Fideszu naklonjeni mediji so ad nauseam ponavljali, da bo opozicija, če bo izvoljena, privatizirala zdravstvo, dovolila operacije za spremembo spola za predšolske otroke in Madžarsko vpletla v vojno v Ukrajini.
Najprej se je zdelo, da bo vojna tisto vprašanje, ki bo razdelilo Fideszove volivce: čeprav je Fidesz svoje volivce v preteklem desetletju vzgajal z evroskeptično in Vladimirju Putinu naklonjeno retoriko, je pritok na desettisoče beguncev, med katerimi je bilo tudi veliko ukrajinskih Madžarov, pri njih vzbudil sočutje. Vlada se je odločila, da bo promovirala zgodbo, ki temelji na strahu in sebičnosti. Opoziciji so očitali vojno hujskaštvo, medtem ko je Orban postal sinonim za razumnost in obvladanost. Obljubil je, da "madžarske družine ne bodo plačale cene vojne", s čimer je dal vedeti, da bo nasprotoval vsakemu predlogu, ki bi ogrozil dobave ruskega plina in načrtovano znižanje cen komunalnih storitev.
Zgodba se opira na neobrzdani kolektivni egoizem, ki je zaščitni znak populizma. Medtem ko so Nato in njegove srednje- in vzhodnoevropske članice (razen Madžarske) odkrito podprle Ukrajino, je Fidesz svoje volivce odvezal dolžnosti izražanja solidarnosti s pomoči potrebnimi. Moralno obvezo izražanja odpore Ukrajini še dodatno spodkopava nenehno ponavljanje Kremljeve propagande, vključno z obsojanjem ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki ga je Orban nedavno označil za "nasprotnika".
Izid teh volitev je odraz močno polarizirane družbe. Težava je še hujša zaradi dejstva, da mnogi Madžari, zlasti na podeželskih območjih, prejemajo izključno informacije medijev, ki so pod nadzorom Fidesza. Zaradi dosega teh medijev, strukturne pristranskosti volilnega sistema in drugih dejavnikov letošnjih madžarskih volitev ni mogoče označiti niti za "svobodne in poštene" niti za "svobodne, a nepoštene". Bile se v celoti zmanipulirane. In dokler bo na njih "izvoljena" Orbanova vlada, ne bodo demokratične.
Madžarska vlada bo še naprej pomenila edinstven izziv doma in v tujini. Orban je za svojo svojo državo dejal: "Smo pesek v zobnikih motorja, veja v špicah, trn v peti, smo David, ki naj se mu Goljat raje izogne." Njegov tesen, koruptiven odnos s Putinovo Rusijo pomeni danes še večje varnostno tveganje za Evropo kot v preteklosti. Vprašanje, kaj lahko stori in bi morala storiti EU glede avtokratskih držav članic, je tako pomembno, kot ni bilo še nikoli doslej.
Potvarjanje volitev na Madžarskem sicer še ni na enaki ravni kot v Rusiji. Letošnje volitve za opozicijo niso bile popolnoma brezupne, čeprav bo morala pošteno razmisliti o tem, zakaj se je število njenih volivcev po letu 2018 zmanjšalo za tretjino. Opozicijski poslanci so zdaj pred težko dilemo: s sprejetjem svojih mandatov bodo avtokraciji zagotovili krinko legitimnosti, toda z bojkotiranjem novega sklica parlamenta bi zapravili še tisto malo prepoznavnosti, kolikor jo sploh imajo.