(POGLED) Državljani zaupajo medicinskim sestram, kaj pa zdravstvena politika?

Leto 2020 je bilo mednarodno leto medicinskih sester, katerega namen je bil prikazati z dokazi podprt neprecenljiv doprinos medicinskih sester k zdravju družbe in tako povečati prepoznavnost poklica. Vendar prišel je covid-19 in medicinske sestre, poklicno skupino, ki se sooča z velikim pomanjkanjem kadra, slabimi pogoji za delo in podplačanostjo dela, postavil v prve bojne linije pandemije. Praznovanje mednarodnega leta medicinskih sester se je spremenilo v najbolj odgovorno delovno nalogo v karieri mnogih medicinskih sester. Mnoge med njimi so tvegale življenje in delale v nemogočih razmerah. Soočale so se s pomanjkanjem zaščitne opreme, z urniki dela, ki jim niso dopuščali privatnega življenja, mnoge so zbolele, nekatere so bile žrtve epidemije. Podatki Mednarodnega sveta medicinskih sester kažejo, da je do marca 2021 v svetu za posledicami covida umrlo več kot 3000 medicinskih sester.

​Prepoznavnost medicinskih sester

Medicinske sestre imajo pri obvladovanju aktualne epidemije in nasploh pri delovanju zdravstvenega sistema veliko vlogo, o kateri se premalo govori. Zakaj, ko pa državljani ta poklic postavljajo na vrh lestvic prepoznavnosti poklicev in njihovega družbenega doprinosa? Ameriško združenje medicinskih sester poroča, da je zdravstvena nega že 18 zaporednih let prepoznana kot najbolj zaupanja vredna profesija lestvice Gallup Poll na področju družbene prepričljivosti, profesionalne poštenosti in etičnih standardov. V svetovnem merilu nürnberški inštitut za odločitve v marketingu že več let objavlja lestvico najbolj cenjenih poklicev, kamor se medicinske sestre uvrščajo takoj za gasilci tako v svetu kot v evropskih državah. Tudi zaupanje slovenske javnosti do medicinskih sester je izjemno veliko, že nekaj let so medicinske sestre na vrhu zaupanja vrednih poklicev, takoj za gasilci. Toda ali nacionalna združenja in menedžment zdravstvene nege znajo že leta trajajoče priznanje javnosti izkoristiti v prid razvoju stroke, izboljšanju kadrovskih normativov, uvedbi novih delovnih mest za napredne storitve zdravstvene nege? Priznanje namreč ni prišlo zaradi covida, ta ga je le utrdil! Zakaj zdravstvena politika molči ob delu medicinskih sester, zakaj jim ne prizna vloge v zdravstvenem sistemu in ne uredi njihovega že leta zanemarjenega statusa?

​Zdravstvena nega je stroka in znanost

Zdravstvena nega je stroka in znanost, saj temelji na spoznanjih raziskav, čeprav imajo mnogi v Sloveniji še danes s tem veliko težav, zlasti v zdravstveni politiki in tudi zdravniških organizacijah. Raba besede profesija v povezavi s stroko pojasni, da gre za avtonomno in odgovorno delujoče strokovno področje, ki je sposobno prevzeti odgovornost za ustvarjanje novih spoznanj na osnovi raziskovalnega dela, za standardizacijo in spremljanje kakovosti opravljenih storitev, razvoj storitev. Profesija ima etične standarde in raziskuje svoje strokovno delo. Torej ko rečemo, da je zdravstvena nega profesija, s tem povemo, da delovanje medicinskih sester temelji na spoznanjih raziskovalnega dela, ki izvajalcem omogoča uvajanje izboljšav in sprememb v praksi, uporabnikom zdravstvenih storitev učinkovito zdravstveno obravnavo, državi pa učinkovit zdravstveni sistem.

​Sodelovalni odnos

Vse do leta 1960 je bilo v Evropi čutiti pritisk medicine, da je zdravstvena nega podrejena medicini. Z razvojem raziskovalnega dela je ta mit vedno bolj izgubljal moč. Prepotrebna sodelovalnost in medpoklicna kompetentnost zdravstvenega tima se ponekod še vedno merita v superionih vlogah medicine in podrejenosti drugih strok, med katerimi imajo zdravniki in medicinske sestre najtesnejše sodelovanje. Dokazov za superiorno vlogo medicine v zdravstvenem sistemu je v Sloveniji veliko. Medicinske sestre so v prvih bojnih linijah covida-19 tako ob bolniških posteljah v bolnišnicah in domovih za starejše kot pri cepljenju, triažiranju, testiranju idr., pa ta stroka ni zastopana v različnih vladnih in strokovnih skupinah za obvladovanje epidemije. Medtem ko je v Veliki Britaniji v okviru Nacionalnega zdravstvenega sistema (NHS) za cepljenje državljanov odgovorna državna medicinska sestra Ruth May. Da je to prava pot, je v Sloveniji dokazal Primož Velikonja, diplomirani zdravstvenik iz Zdravstvenega doma Kočevje, ki je s sodelavci oblikoval strokoven in učinkovit pristop k tako pomembni in novi nalogi, kot je množično cepljenje. Ima veliko srečo, ker njegovi nadrejeni nimajo problema s tem, "da je le medicinska sestra". Superiornost se kaže tudi v uveljavljanju z izobrazbo pridobljenih poklicnih kompetenc. Medicinskim sestram je ministrstvo za zdravje šele pred dvema letoma priznalo poklicne kompetence v zdravstveni negi na dveh ravneh, ki so jim zdravniške organizacije leta ostro nasprotovale in argumentirale, da visokošolsko izobraženih medicinskih sester potrebujemo le za vzorec. Konec leta 2020 se je zgodilo "začasno" izenačenje poklicnih kompetenc med srednješolsko in visokošolsko izobraženimi medicinskimi sestrami, vzrok naj bi bila lažja organizacija dela ob epidemiji, kljub temu da je svetovno znana medicinska sestra, raziskovalka profesorica dr. Linda Aiken, dokazala na evropskem in ameriškem reprezentativnem vzorcu pacientov, da je prepuščanje zdravstvenih storitev, ki jih izvajajo diplomirane medicinske sestre, na nižje izobražene v škodo pacientov. Raziskava je bila izvedena v času zadnje ekonomske krize, ko so mnoge bolnišnice zaposlovale manj izobražene medicinske sestre, ker so jih lahko manj plačale. Ali vodilni v zdravniških organizacijah ne berejo znanstvenih člankov? Ker ministri za zdravje izhajajo večinsko iz zdravniških vrst, je to tudi vprašanje za njih.

​Stopnja izobrazbe in število medicinskih sester

Raziskav o pomenu stopnje izobrazbe medicinskih sester in njenem učinku na zaplete in smrtnost pacientov je zelo veliko, največ je v zadnjih letih na tem področju prispeval konzorcij RN4CAST, ki ga financira Evropska komisija. Raziskave so potekale v več kot 38 državah, lani tudi v Sloveniji, in prve rezultate lahko pričakujemo v juniju 2021. Spoznanja te raziskave so bila tako očitna, da so razvite države nemudoma začele dvigati delež visokošolskega kadra z obstoječih 70 na 80 odstotkov v izobrazbeni strukturi kadra zdravstvene nege. Še več, od 2011. naprej so države EU uvedle univerzitetni študij zdravstvene nege, ki traja štiri leta, in ukinile triletne visokošolske programe.

Za Slovenijo lahko mirno rečemo, da zdravstvena politika in zdravstveni menedžment spoznanja RN4CAST ignorirata, nacionalna organizacija Zbornica zdravstvene in babiške nege pa bi jih morala uporabljati že vsaj sedem let, a ji ne. Ker ni nacionalnega raziskovalnega jedra, tudi ni z dokazi podprtega informiranja novinarjev in združenj pacientov. Raziskovalke in raziskovalci, ki o tem spregovorimo, smo redki in smo potem nagrajeni z izločanjem iz najvišjih nacionalnih strokovnih teles.

​Ni desna roka medicini

Zdravstvena nega ni desna roka medicini, je stroka, katere izvajalke in izvajalci sodelujejo v zdravstveni obravnavi pacienta. Medicinske sestre izvajajo del diagnostičnega in terapevtskega programa, ki ga načrtuje lečeči zdravnik pacienta, vendar same neodvisno ugotovijo potrebe pacienta po zdravstveni negi in ga skozi načrt obravnave vodijo k doseganju samostojnosti in neodvisnosti pri temeljnih življenjskih aktivnostih. Bistvena vsebinska razlika med profesijama zdravstvena nega in medicina je, da je zdravstvena nega usmerjena v krepitev zdravja posameznika in skupnosti, preprečevanje bolezni, negovanje in skrb za obolele, ki doživljajo deficite na fizičnem, psihološkem in spiritualnem področju zdravja, ki jih je treba nagovoriti in obravnavati sočasno, kar poimenujemo holistični ali celostni pristop do potreb obolelega posameznika ali skupnosti. Zdravstvena nega med etične standarde dela postavlja v ospredje dostojanstvo, spoštovanje, pacientove in človekove pravice. Odločitev za ta poklic in delovanje v njem je povezana z osebnostno integriteto, zavezanostjo vrednotam zdravstvene nege, etičnim in moralnim vrednotam v odnosu do zdravega in bolnega človeka v vseh življenjskih obdobjih, od rojstva do smrti. Svetovna zdravstvena organizacija jasno opozori, da je univerzalno dostopnost zdravstva mogoče doseči le z ustrezno usposobljenostjo in zadostnim številom medicinskih sester. Vendar na strateški in operativni ravni zdravstvenih sistemov razvitih držav to ni prepoznavno na ravni, kot izobražene medicinske sestre danes pričakujejo. {api_embed_photo_R30}663437{/api_embed_photo_R30}

​Kako narediti premik?

Smo v letu 2021, pa še vedno imamo le triletni visokostrokovni študij zdravstvene nege in najmanjše število diplomiranih medicinskih sester v EU, 343 na 100.000 prebivalcev. Našim diplomiranim medicinskim sestram ponujajo zelo vabljive ponudbe za delo v Avstriji, Nemčiji, Švici, Veliki Britaniji in nordijskih državah. V te države tudi najpogosteje odhajajo mlade diplomantke in diplomanti zdravstvenih fakultet. Vpisna mesta so pri istih številkah že vsaj deset let, vpis se ne povečuje, plače se ne usklajujejo tako, kot se usklajujejo plače zdravnikov, horizontalni karierni razvoj ni mogoč, kadrovskih normativov, ki bi bili odgovor na dejanski obseg dela, ni. Nimamo ne ministrske in ne vladne medicinske sestre, kar je eden od pozivov vladam aktualne kampanje Nursing now, ki med drugim prispeva k povečanju prepoznavnosti dela medicinskih sester, k uvedbi spodbud za njihov karierni razvoj v stroki, znanosti in zdravstveni politiki.

Ali je tako zato, ker je to večinsko ženski poklic? V zdravstveni negi delajo namreč v 90 odstotkih ženske in Mednarodni svet medicinskih sester opozarja na velike neenakosti zdravstvene politike do te velike poklicne skupine, ki se kaže v nizkem investiranju vlad v izboljšanje pogojev za delo in nedostojnem plačilu v primerjavi z zdravniki. Medicinskim sestram se tudi onemogoča profesionalni razvoj in se jih namešča na delovna mesta, za katera bi jih bilo treba izobraziti na ravni strokovnega magisterija in več plačati. Diplomirane medicinske sestre s končanim magisterijem sploh nimajo sistematiziranih delovnih mest v zdravstvenem sistemu. Kadrovski normativi so pod priporočili, kar ima učinke na varnost pacientov in pomeni za medicinske sestre stres ter povečuje delež neizvedene zdravstvene nege.

​Interes za poklic je med mladimi majhen

V svetu bo leta 2030 primanjkovalo najmanj devet milijonov medicinskih sester. Kako jih pridobiti za poklic ob vsem povedanem, kako navdušiti mlade? Presenetila nas je raziskava med 1900 slovenskimi osnovnošolci zadnje triade, ki pokaže, da je interes za poklic v zdravstveni negi majhen, zanj bi se odločilo le 2,5 odstotka vprašanih. Zakaj? Poklic vidijo kot nesamostojen, podrejen medicini, nepomemben in slabo plačan, pritrjujejo biomedicinski vlogi zdravstvene nege. Slaba umeščenost poklica v zdravstveni sistem povzroča stres, nezadovoljstvo z delom, je povezana z motivacijo za delo in slabi inovativnost, kar ima negativne učinke na zdravstveni sistem, če se tako veliki poklicni skupini zdravstvene politike ne da mesto in ni prostora za njen razvoj. To postane družbeno vidno, prepoznano in mladih zagotovo ne spodbuja, da bi se odločili za ta poklic, ki je poleg podrejene vloge še slabo plačan, ima velike delovne obremenitve ter slabe možnosti za razvoj kariere in prepoznavnost poklica kot pomembnega z vidika družbe.

​Pomen zdravstvene nege

Vlade evropskih držav se zadnje desetletje močno zavedajo, kako pomembno je za obvladovanje potreb dolgožive družbe imeti zadostno število kadra v zdravstveni negi. Gradijo kompetentne kadre na štirih ravneh poklicnih kompetenc. Ključno je zadostno število diplomantov zdravstvene nege na visokošolski ravni, ki se izobrazijo za splošno zdravstveno nego in ki jih želijo zadržati v poklicu na način, da jim omogočijo stimulativno kariero in dobre pogoje za delo. Karierna pot je lahko vertikalna in horizontalna. Vertikalna je povezana s prevzemanjem vodilnih mest, medtem ko je mladim danes bolj zanimiva horizontalna pot, ki je v Sloveniji nimamo. Horizontalna pot pomeni vsaj pridobitev kompetenc za specialna znanja, ki so se izkazala potrebna za večino delovnih mest v zdravstveni negi. Sledi pridobitev naprednih znanj na ravni strokovnega magisterija, ki mora biti pogoj za delo na kliničnih specialističnih področjih vseh ravni zdravstva. Specialistična znanja na ravni strokovnega magisterija omogočajo sodelovalno delitev del in nalog glede na zahtevnost pacientovega problema med magistrico zdravstvene nege in zdravnikom specialistom določenega področja. Randomizirane raziskave in že uvedena napredna strokovna praksa so pokazale, da lahko magistrice in magistri zdravstvene nege na primarni ravni prevzamejo vsaj 60 odstotkov vseh obravnav pacientov. Tako ima zdravnik družinske medicine dovolj časa za 40 odstotkov zahtevnejših zdravstvenih obravnav, kar pomeni, da se obolelemu lahko bolj posveti, slednje se kaže tudi v manj napotitvah, manj hospitalizacijah, boljših izidih zdravstvene obravnave težko bolnih in v večjem zadovoljstvu pacientov.

​Za konec

Epidemija covida-19 je še bolj vidno pokazala na mesto, vlogo in pomen zdravstvene nege v sistemu zdravstvenega varstva. Medicinske sestre so postale vidne s strokovnega in organizacijskega vidika, organizirale in izvajale so različne storitve, kot so testiranje, triažiranje, cepljenje, opozorile so na težave pri delu, na manko kadra, pomanjkanje zaščitne opreme, na specifične pogoje za delo in še bi lahko naštevali. Zagotovo danes laična javnost mnogo bolje pozna vlogo medicinskih sester, kot jo je poznala pred epidemijo. Dela in naloge medicinskih sester se niso nič spremenile, niso dobile nobenih novih kompetenc, ki jih pred epidemijo niso imele, spremenila sta se le polje delovanja ob pogojih, ki jih je narekovala epidemija, in to, da je bilo njihovo delo javnosti bolj vidno, saj so imeli mediji velik interes za poročanje o epidemiji.

Medicinske sestre so vedno delovale v dobro skupnosti in so že od nekdaj aktivistke ter zagovarjajo koristi za paciente in skupnosti. Sedaj je čas, da glasneje spregovorijo o potrebnih ukrepih za povečanje varnosti pacientov v zdravstvenih organizacijah in sistemu zdravstvenega varstva, da opozorijo izvoljene predstavnike ljudstva na to, kako pomembno je zdravje državljanov in katere so determinante zdravja družbe in socialne pravičnosti. Pomembno je, da se vključijo v politični aktivizem za dosego profesionalnih ciljev in vrednot. Pomembno je, da jim zdravstvena politika prisluhne in jih vključi kot enakovredno in pomembno poklicno skupino v strategije za ohranitev in okrepitev učinkovitega javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji.