Prejšnji teden pa je tržaški dnevnik Il Piccolo objavil novico, da je Slovenija prva na lestvici držav po številu mrtvih na 100.000 prebivalcev zaradi pandemije covida. Novica verjetno ni povsem točna, je pa nedvomno zelo blizu resnici. Nisem je preverjal in navsezadnje je preverjanje praktično nemogoče, ker niso podatki vseh držav povsem verodostojni, pa tudi objava podatkov ne sledi povsod istim kriterijem. Stanje je vsekakor resno in vtis imam, da je po eni strani odpovedala država, po drugi strani pa so odpovedali državljani. Ob spomladanskem valu pandemije je bilo stanje namreč veliko boljše.
Razloge za to bi težko ugotovili. Vsekakor je bila poletna popolna sprostitev, povsem odprta meja s Hrvaško, huda napaka. Jesenski ukrepi so bili prav tako neustrezni oziroma prepozni. Če bi jih sprejeli dva tedna prej, bi bilo veliko bolje. Slovenija seveda ni izjema; isto se je namreč zgodilo v Italiji, kjer je vlada ob jesenskem valu zamudila in okužbe niso več pod nadzorom.
Politika se že nekaj časa ukvarja z novim mandatarjem. Zdi se mi skrajno neresno, da voditelji strank iščejo človeka, ki bo zbral 46 glasov v državnem zboru, da zamenjajo vlado. Opozicija bi morala predvsem pripraviti in predstaviti alternativni program.
So pa nekateri dejavniki, ki sicer ne veljajo samo za Slovenijo, ampak so v Sloveniji gotovo veliko bolj poudarjeni kot v drugih državah. Eden teh je zagotovo odnos opozicije do ukrepov. Razumem, da strankam opozicije ta vlada ni všeč, to je v politiki normalno povsod, v Sloveniji pa še bolj poudarjeno zaradi nekaterih potez vlade oziroma njenih najvidnejših predstavnikov. Med njimi čestitka Trumpu za izvolitev, ki je ni bilo, in nepotrebne glasne podpore Madžarski in Poljski ob njunem vetu na evropski proračun, za katerega je bilo jasno, da je samo simbolna poteza, saj ti dve državi krvavo potrebujeta evropski denar za preživetje - kot sicer skoraj vse evropske države, ampak Poljska in Madžarske še nekoliko bolj. Tudi tu Slovenija ni izjema.
V italijanski politiki v zadnjem času vre
Opozicija seveda opravlja svoje delo, v vladni koaliciji pa se močno krha in skoraj ne mine dan, da ne bi kdo napovedoval vladne krize. Če želim po kmečko povedati, za kaj gre, bom tako napisal: Italija bo od Evropske unije prihodnje leto dobila 208 milijard evrov. Premier Giuseppe Conte želi oblikovati posebno ekipo za upravljanje tega denarja, ministri in koalicijske stranke želijo biti prisotne pri odločanju. Conte je bil sicer kandidat Gibanja 5 zvezd, ampak neodvisen, in stranke želijo soodločati o investicijah, pri katerih običajno vedno nekaj malega ostane, tako vsaj pravijo. Vsi pa glasno zagotavljajo, da predčasnih volitev zaradi sporov v koaliciji ne bo. Skratka, vse je neresno, še zlasti, ker je pandemija v Italiji terjala že 60.000 življenj in ker ni znakov, da bi se stanje v kratkem izboljšalo.
V Sloveniji se dogaja nekaj podobnega
Politika se že nekaj časa ukvarja z novim mandatarjem. Zdi se mi skrajno neresno, da voditelji strank iščejo človeka, ki bo zbral 46 glasov v državnem zboru, da zamenjajo vlado. Opozicija bi morala predvsem pripraviti in predstaviti alternativni program.
Izkazalo se je, kar nekajkrat tudi v Sloveniji, da koalicije, ki nastanejo 'proti' nekomu ali nečemu, nimajo dolgega življenja. V državi je treba reševati probleme in danes je velik problem pandemija, ker vsak dan umirajo ljudje, v bolnišnicah pa zmanjkuje kapacitet in osebja. Vlada ima očitno težave z reševanjem problemov, vendar nisem zasledil, da bi imela opozicija izdelan program, kako namerava zajeziti pandemijo, če ji uspe sestaviti novo vlado. Ali pač?
In za konec še mediji
Gledam italijansko televizijo, kjer vsi kanali, javni in zasebni, dosledno namenjajo covidu največ pozornost. Vse ostalo je v ozadju, tudi politične zdrahe, ki jih seveda ne manjka. In vse je uperjeno v spoštovanje ukrepov in v kritiziranje tistih, ki jih ne spoštujejo.
Vse je neresno, še zlasti, ker je pandemija v Italiji terjala že 60.000 življenj in ker ni znakov, da bi se stanje v kratkem izboljšalo.
Oglašajo se kulturniki in športniki, celo alpinist Reinhold Messner je v kamero povedal, da lepoto gora lahko uživamo tudi brez žičnic in skiliftov. In veliko je pogovorov z ljudmi, ki so preboleli koronavirus in ki pričajo o resnosti te bolezni, pa z zdravstvenim osebjem. Vse, ponavljam, vse informativne oddaje so monotematske, prepričevanje ljudi brez najmanjšega premora. In le redkokdo si upa pred kamero povedati, da se ne namerava cepiti, ko bo cepivo na razpolago. Vsi dnevniki, državni in lokalni, namenjajo tej temi veliko strani, nekateri do 10 na dan. Vse to ustvarja javno mnenje, zavest, da je stanje zelo resno. Visoke denarne kazni za kršitelje pa so svarilo, da je treba ukrepe spoštovati, tudi če marsikomu niso všeč.
Vtis imam, da je v Sloveniji zavzetost medijev manjša in da je pandemija samo ena izmed tem, pogosto niti ne najvažnejša.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
