(POGLED) Ne, gospod minister Cigler Kralj! Za otroke gre

Jana Javornik, London
05.04.2022 05:00

Predstavljajte si, da v prihodnje slovenska ministrstva vodijo agencije za proučevanje javnega mnenja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Tržne, katerih "največji atribut so zadovoljni naročniki" in ki "zaznavajo potrebe naročnika in poiščejo najbolj ustrezne rešitve za doseganje trženjskih ciljev". Po vzoru ministrstva za družino, ki je z enopoteznim razvrednotenjem znanosti izkazal unikatno varovanje javnega interesa po principu Vox Populi, Vox Dei. Ministrstvo, v nasprotju s parlamentarnimi strankami oziroma agencijami, namreč ni v službi volivcev in volivk ene stranke oziroma naročnika, temveč celotne družbe

Že res, da sta socialna in družinska politika, ki sta predmet te ankete in vloženega predloga NSi, o katerih bo DZ glasoval ta teden, po naravi stvari politični, a v naglici, tik pred iztekom mandata, plačati anketo namesto iskanja družbenega konsenza je vsaj neetično in neodgovorno ter učbeniški primer, kako se politike ne sprejemajo. Ne, gospod minister; anketa ni nadomestek javne razprave, še najmanj, ko predlagani ukrepi pomenijo pomemben odmik od uveljavljenih praks.

O noveli zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter noveli zakona o socialnovarstvenih prejemkih državni zbor pred iztekom mandata sploh ne bi smel odločati, še manj po skrajšanem postopku. V parlamentarno proceduro so ju vložili šele s podpisi poslancev in poslank NSi, brez družbenega soglasja o spreminjanju arhitekture starševskega dopusta na eni in socialnih pravic na drugi, v odsotnosti socialnega dialoga, ob nasprotovanju pristojne zakonodajnopravne službe.

Za otroke vendar gre.

Jana Javornik
Ales Beno/Finance

 Zadnji dve leti sta širši javnosti razkrili nujnost znanstvene pismenosti odločevalk in odločevalcev. Pandemija covida-19 je le najbolj izpostavljeno področje, upravljanje katerega morajo voditi znanstvena odkritja in spoznanja. V procesu sprejemanja javnih politik je naloga poslank in poslancev vsakič skrbno preučiti sleherni predlog za volivke in volivce. Ker odločate v našem imenu in za nas, imate izjemno odgovornost seznaniti se in popolnoma razumeti predlog pred vami ter njegove mnogotere učinke. Vaša naloga je iskati in razumeti dokaze in dejstva. Eno teh je, da ima očetovski dopust, ki ga predlog krajša na 15 dni in prenaša v starševski dopust brez javne razprave, ključno simbolno vlogo pri vzpodbujanju enakosti spolov. Delodajalcem sporoča, da je otrok odgovornost obeh staršev, tudi moških. Materinstvo namreč ni ovira za enakost spolov, zato ker ženske rodimo in dojimo, ampak zato ker so očetje "opravičeni" aktivnega očetovstva. In za to se zavzema predlog, ki v nasprotju z desetletji družbeno in politično soglasno dogovorjenimi prizadevanji, da očetje prevzamejo enako pomembno vlogo v skrbi za otroke, ponovno spreminja sistem starševskega dopusta.

Andrej Petelinšek

V skladu z direktivo iz leta 2019 predlog uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za oba starša. Predlagatelj je imel pri prenosu na voljo več možnosti. Če se je odločil za tako pomembno spremembo z argumentom otrokove koristi, potem bi lahko premislil zgledne primere. Vsaj islandskega, ki starševski dopust razume kot pravico otroka do preživljanja časa z obema staršema (kadar ju ima). Islandija je namreč model 3:3:3 (tri mesece mati, tri oče, tri skupaj) nedavno zamenjala za 6:6 (vsak šest mesecev, pri čemer si starša lahko preneseta šest tednov). S tem pošilja svetu (in lokalnim delodajalcem) jasno sporočilo, da imata oba starša deljeno in enako odgovornost. Država je politiko oblikovala nekaj let, skupaj z znanostjo, tudi mednarodno, in z aktivnim sodelovanjem medijev in javnosti.

Tudi Slovenija je imela nekaj let, da prenese zadevno direktivo v nacionalno zakonodajo. V nasprotju z Islandijo te priložnosti ni izkoristila za aktivno spodbujanje enakosti spolov. Namesto tega ohranja kompleksnost in zbirokratiziranost sistema, po katerem je mati upravičena do 265 dni dopusta, oče do 175. Slednji obdrži pravico do 15 dni plačanega očetovskega dopusta, mati do 105 dni materinskega; oba še do 160 dni starševskega (prej 130), preneseta si jih lahko po 100; 60 dni je neprenosljivih po principu vzemi ali pusti. Možnost prenosa med staršema obstaja že skoraj pet desetletij, a ga oče izkoristi v vsega štirih odstotkih primerov. Zato pa jih 80 odstotkov izkoristi očetovski dopust v povprečnem trajanju 13,7 dneva, ko začne izraba upadati (do 25 dni ga vzame le še polovica očetov).

Andrej Petelinšek

Družine so zelo občutljive za izpad dohodka; ker moški praviloma zaslužijo več, je izpad v primeru njihovega dopusta višji. Namreč tudi stoodstotno nadomestilo pomeni zmanjšanje prihodka (odpadejo nadure, dodatki, malica, prevoz) in s tem kupne moči gospodinjstva v trenutku, ko se potrebe povečajo. Zato je arhitektura starševskega dopusta ključnega pomena pri odločanju: če ta ni dobro plačan in fleksibilen, ga pari, občutljivejši za izpad dohodka, ne izkoristijo. Švedi, na primer, smejo starševski dopust izrabiti po urah, kadarkoli do osmega leta otrokove starosti - in tudi ga; Islandci ga smejo jemati v kosu do otrokovega drugega leta starosti. Pomembna je tudi javna podpora očetovskemu dopustu in dovolj vzornikov.

Minister spremembo uvaja kot zapuščino novi ministrici brez javne razprave. S tem ponavlja napako Danske iz devetdesetih let, ko sta enakosti bolj naklonjeni Švedska in Danska istočasno vpeljali očetovsko kvoto v starševski dopust. Švedska je ob aktivni medijski kampanji s pomočjo Vikingov prepričevala starše, da otroci čas preživijo z očetom. Danska je pravico uvedla tiho. V prvi smo nemudoma opazili spremembo vedenja staršev – kasneje še z bonusom za enakomernejšo izrabo – in s tem premik v delitvi starševske vloge v nasprotju z Dansko, ki tovrstnih sprememb sprva ni dosegla.

Naslednja sporna ukrepa sta uvedba avtomatizma pri izplačilu otroškega dodatka in denarne socialne pomoči v materialni obliki ter njegovo zmanjšanje za 33 odstotkov, kadar otrok po osnovni šoli ne nadaljuje s srednješolskim izobraževanjem. Ob doslej že objavljenem dodajam le spregledano: obsojanja vredna predloga pod krinko skrbi za dobrobit otrok skrivata rasizem in staro lajno neoliberalnih konservativcev, da so si revni, zlasti če so drugi in drugačni, za revščino in nižjo izobrazbo krivi sami. Takih predlogov nisem pričakovala od stranke, ki med vrednote javno prišteva krščansko usmiljenje in iskreno sprejemanje revnih.

Žal raziskave kažejo, da pri odločanju o spremembah in novih ukrepih bolj kot dejstvom odločevalci sledijo osebnim stališčem in mnenju volivcev. Kar 62 odstotkov se jih raje odloča hitro, kot čaka znanstvene dokaze. Ironično; to je v nasprotju z mnenjem javnosti, ki želi poznati dejstva za odločitve. Ta so pomembnejša mlajšim, ki pogosteje menijo, da poslanci in poslanke nimajo ustreznih znanj za iskanje in razumevanje vseh spoznanj. Tako kaže britanska raziskava Ipsos MORI in Sense about Science iz leta 2021, ki razkriva pomanjkanje razumevanja znanosti v politiki. To delno pojasni, zakaj zahtevnejše študije, pilote, vedenjske raziskave nadomesti preprostejša tržna anketa. Populizem pred skrbnost in odgovornost do otrok.

Urška Polanc

Oblikovanje socialnih in družinskih politik je zahteven proces. Osnovni cilj je namreč zasledovanje in zagotavljanje socialne pravičnosti, enakih možnosti, dostopnosti, solidarnosti po družbeno vzpostavljenih razumevanjih in načelih. Minister in predlagatelji imajo izjemno družbeno odgovornost, dovolj časa za pripravo predlogov, utemeljenih na dejstvih, iščoč družbeni konsenz ter spoštujoč uveljavljene postopke in procese oblikovanja in sprejemanja javnih politik.

Poslanke in poslanci seveda ne potrebujejo doktorata znanosti, da bi presodili, ali so predlogi oblikovani na podlagi resnih znanstvenih analiz in študij. A so kljub opozorilom marca letos aktivno ali pasivno podprli obravnavo nesprejemljivih predlogov po skrajšanem postopku. Vse kaže, da bodo zakoni tudi sprejeti, četudi z vzdržanostjo in odsotnostjo ob glasovanju.

Poslanke in poslanci, iztek mandatov ne pomeni, da niste več odgovorni za naš danes in jutri; tudi vzdržanost je podpora absurdno neoliberalnemu razumevanju vloge države pri zagotavljanju blaginje in socialne politike na principih kaznovanja. Pred pritiskom na gumb le še namig o rodnostnem vedenju in namerah novih generacij. GenZ in GenA razmišljajo drugače kot boomerji, GenX in GenY; manj enakosti, priložnosti, vključenosti in raznolikosti čutijo, manj se bodo reproducirali, bolj se bodo izseljevali. Cena vašega glasu, četudi vzdržanega, bo visoka.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta